V spodnjem članku preberite:
Kaj so grenčine?
Grenčine so grenke snovi, ki jih najdemo v rastlinah. Gre za skupino po kemijski strukturi zelo raznolikih snovi, ki jim je skupen le grenak okus, po katerem imajo tudi ime. Grenak okus je poleg slanega, sladkega in kislega eden izmed štirih osnovnih okusov. Zaznamo ga na korenu jezika in nam večinoma ni prijeten, kar je eden izmed varovalnih mehanizmov narave, saj je veliko grenkih snovi škodljivih ali celo strupenih. Otrokom je grenak okus še posebej neprijeten in so zaradi večjega števila okušalnih brbončic nanj tudi bolj občutljivi, posledično pa zaradi svoje občutljivosti tudi bolje zaščiteni pred tem, da bi tega živila ali snovi zaužili preveč.
Grenčine se nahajajo v rastlinski hrani, predvsem v zelenjavi (artičoke, radič, rukola, olive) in le redko v sadju (grenivke), ki je večinoma bolj sladkega okusa. Prisotne so v različnih začimbah (rožmarin, timijan, cimet, kurkuma) in divjih rastlinah (regrat, divji šparglji).
»Grenko« nekateri imenujejo tudi »pozabljeni okus«. Zaradi njegove specifičnosti in sodobnega načina prehranjevanja, ki daje prednost hitro pripravljeni hrani, v kateri prevladujejo bolj prijetni sladki in slani okusi, se živila z grenčinami večinoma bolj redko znajdejo na naših jedilnikih. Poleg tega pridelovalci in proizvajalci hrane tudi iz komercialnih razlogov pogosto dajejo prednost sortam, ki so manj grenke oziroma bolj privlačnega okusa, saj takšnih živil naenkrat lahko zaužijemo več. Morda se tudi v dejstvu, da je živil z grenčinami na naših krožnikih premalo, skriva razlog za porast številnih zdravstvenih težav, povezanih z moderno dobo. Grenčine imajo namreč dokazano dobrodejne učinke na naša prebavila in splošno zdravje.
Vse rastline nimajo enako grenkega okusa. Med najbolj grenkimi so rumeni svišč, pelin, artičoka in tavžentroža. Rumeni svišč (encijan) v koreninah vsebuje amarogentin, ki velja za eno najbolj grenkih snovi v naravi. Zaznamo ga še v koncentraciji 1 g na 58.000 litrov vode.
Kako delujejo?
Grenčine povečajo izločanje sline in prebavnih sokov v ustih in želodcu, jetrih in trebušni slinavki. Posledično se izboljša gibanje črevesja, prebava je hitrejša in bolj učinkovita, dispepsije s slabostjo, bolečinami in občutkom polnosti v želodcu, napihnjenostjo in nabiranjem plinov v želodcu in črevesju pa je manj.
Grenčine so torej učinkovita naravna pomoč pri številnih prebavnih težavah kot je pomanjkanje apetita, spahovanje, napenjanje, krči, počasna prebava in zaprtje, pomanjkljivo delovanje jeter in žolčnika, občutek polnosti in podobno. Raziskave dokazujejo, da se ob uživanju grenčin poveča izločanje želodčne kisline pri osebah, pri katerih je izločanje le-te zmanjšano, na izločanje pri zdravih ljudeh pa ne vpliva. Grenčine pospešujejo izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob in tudi izločanje seča. S tem spodbujajo odstranjevanje presnovkov preko jeter in preko ledvic. Pripomorejo k boljšemu odplavljanju sečne kisline iz sklepov in so s tem koristne tudi pri preprečevanju in zdravljenju putike in podobnih revmatskih obolenj.
Pri človeku, ki nima apetita, grenčine vzbudijo tek. Omogočajo splošno krepitev bolnega in oslabelega človeka in s pospeševanjem vsrkavanja hranil iz črevesja dajejo telesu na razpolago več energije. Tako izboljšujejo počutje, kar je pomembno zlasti pri osebah, ki okrevajo po bolezni. Zaradi tega jih uvrščamo tudi med tonike (krepčila).
Koristno delovanje grenčin na zdravje je znano že stoletja. Najprej so jih uporabljali v samostanskih lekarnah in že Paracelsus (1493-1541) je sestavil recepturo za napitek za dolgo življenje, imenovan Elixir ad vitam longam. Ta je bil v srednjem veku lekarniško zdravilo za vse bolezni. Po vzoru tega krepčila so v 17. stoletju na Švedskem sestavili recepturo za Elixir amarum, grenak napitek, ki so ga v lekarnah prodajali kot zdravilo za vrsto težav. Eden od dveh zdravnikov, ki sta to recepturo obudila, je doživel 83 let, za drugega pa je bila v starosti 104 leta usodna nesreča pri jahanju. Povprečna življenjska doba v tistih časih je sicer znašala do 40 let.
Receptura je glede na izvor pozneje dobila ime Švedska grenčica. Pod istim imenom jo danes izdelujejo različni proizvajalci, a niti sestava niti kakovost nista enotni, saj receptura nikdar ni bila zaščitena. Svojo popularnost je Švedska grenčica v modernem času spet dosegla predvsem po zaslugi zapisov avstrijske zeliščarice in zdravilke Marie Treben, ki je dobrodejne učinke grenkega pripravka opisala v Knjigi Zdravje iz Božje lekarne. V knjigi je opisala svojo lastno izkušnjo, ko se je s pomočjo tinkture iz švedskih kapljic rešila tifusa, in povzela številne koristi uporabe tega izvlečka. Navedla je tudi prepis opisa 46 bolezenskih stanj, pri katerih je eden od že omenjenih švedskih zdravnikov priporočal uporabo svojega pripravka. Zadnja točka se glasi: »Kdor vsak dan, zjutraj in zvečer, uživa te kapljice, ne potrebuje nobene druge medicine. Na kratko, učinkujejo proti vsem boleznim. Telo ostane strumno, obraz pa mladosten in lep.«. V današnjih veliko bolj razsvetljenih časih ta trditev gotovo zveni močno pretirano.
Ne gre se zanašati na to, da grenčica lahko nadomesti ustrezno zdravljenje pri (skoraj) vsaki diagnozi, kar bi bilo lahko celo nevarno. A nesporno je, da imajo grenčine dobrodejen učinek na zdravje in krepitev organizma, zato lahko uporabo kakovostnega izvlečka vseeno priporočamo, ob resnejših težavah v dogovoru z zdravnikom. Ker gre za pripravek z visokim odstotkom alkohola, stroka odsvetuje uživanje otrokom, nosečnicam, doječim materam, osebam z resnejšimi obolenji jeter ali žolčnika, epilepsijo in drugimi težavami (ali zdravili), pri katerih se morajo (želijo) izogibati uživanju alkohola. Po objavi omenjene knjige je popularnost Švedske grenčice močno narasla in marsikdo jo zelo ceni še danes. Na voljo so pripravljene tinkture in suhe zmesi za domačo pripravo. Poiščite proizvajalca, ki mu lahko zaupate.
Poleg rastlinske hrane in začimb so zdravilne rastline pomemben vir grenčin, ki jih uporabljamo predvsem v obliki čajev in tinktur. Ko govorimo o grenkih rastlinah, pogosto najprej pomislimo na tiste, v katerih so grenčine glavne sestavine (rumeni svišč, tavžentroža, pelin, …). V poštev pridejo predvsem pri pomanjkanju teka, za izboljšanje delovanja prebavil in pri različnih oblikah izčrpanosti, pa tudi pri okrevanju po hudih boleznih in ob preutrujenosti. A grenčine so vsebovane tudi v drugih zdravilnih rastlinah. Mnoge poleg njih vsebujejo še druge aktivne snovi, ki jim v določeni meri spremenijo okus in jih naredijo bolj užitne, imajo pa tudi svoje lastne zdravilne učinke. Takšne snovi so eterična olja (npr. v pelinu, rmanu, žajblju, angeliki, kolmežu), ki dajejo bolj aromatičen okus in so nosilci dodatnih zdravilnih učinkov – npr. blažijo krče v prebavilih in napenjanje ali imajo protibakterijsko delovanje. Islandski lišaj poleg grenčin vsebuje sluzi z blažilnim delovanjem na sluznice, regrat vsebuje anorganske soli z diuretičnim delovanjem, v cimetu so čreslovine, ki delujejo antidiabetično in antibakterijsko ter blažijo prebavne težave, pekoče snovi v ingverju pa zavirajo bruhanje in zmanjšujejo potovalno in nosečniško slabost ter težave z želodcem.
V zadnjem času se pojavljajo tudi znanstveni podatki, da grenčine ne vplivajo samo na izločanje prebavnih sokov in delovanje prebavil, ampak imajo koristne učinke za splošno zdravje. V zadnjih 20 letih so odkrili, da se receptorji za grenke snovi ne nahajajo samo v ustih, ampak v celotnih prebavilih. Pred dobrimi desetimi leti so jih našli tudi v dihalnih poteh, njihova aktivacija povzroči relaksacijo bronhijev. Leta 2015 so jih odkrili na koži, znanstveniki pa ugotavljajo, kakšna je ob nanosu na kožo vloga grenkih snovi pri obnavljanju poškodovane zaščitne bariere in umirjanju vnetnih procesov. To bi bilo lahko koristno za zdravljenje in nego suhe in vnete kože in je zanimivo tako za farmacevtsko kot za kozmetično industrijo. Potekajo tudi raziskave o vplivu grenčin na živčni sistem (potrtost) in izčrpanost.
Grenčine imajo torej številne blagodejne učinke na zdravje ljudi. Vseh mehanizmov še ne poznamo, izkušnje pa učijo, da se uživanje grenčin obrestuje. V pomoč so lahko tudi pri spodbujanju presnove in obvladovanju prekomerne telesne teže, saj uživanje grenkega omili željo po sladkem, hrane, ki vsebuje grenčine, pa količinsko zaužijemo manj.
Ker je bolje preprečevati kot zdraviti, naj bodo grenčine v čim večji meri zastopane že na naših krožnikih. Ko se pojavijo znaki, da telo potrebuje dodatno podporo, kot so na primer povišan holesterol, neurejena prebava, napihnjenost, slabost, nabiranje odvečne teže, problematična, aknasta in nečista koža, slabo počutje, utrujenost, motnje spanja, glavobol, dovzetnost za okužbe ..., pa je skrajni čas, da začnemo tudi dodatno ukrepati. Tudi grenčine in pripravki iz njih so nam pri tem lahko v veliko pomoč in podporo, le uporabiti jih je treba!
Zdravilni pripravki
Zdravilni pripravki z grenčinami so na voljo v obliki zdravilnih čajev in tinktur. Tinkture so že pripravljeni vodno-alkoholni izvlečki, ki olajšajo uporabo zdravilnih zelišč, saj odpade zamudno kuhanje, čakanje in precejanje. So zelo priročne in jih lahko vzamemo s seboj na pot ali na delovno mesto. Razredčene z vodo zaužijemo po potrebi. Upoštevati je treba, da vsebujejo alkohol. V zdravilnih čajih so grenčine v večji meri zastopane predvsem v čajnih mešanicah za blaženje težav z jetri in žolčem, slabo prebavo, putiko in revmatičnimi težavami in v pripravkih za spodbujanja presnove.
Zelišča z grenčinami najdemo tudi v številnih zeliščnih čajih, predvsem za uravnavanje telesne teže, krepitev jeter ter »razstrupljanje« in »čiščenje krvi« (pogosto so poimenovani z »Detox…« ali «Slim…«).
Grenčica je poljuden izraz za alkoholne izvlečke zelišč, ki vsebujejo grenčine. Uporabljamo jih predvsem za spodbujanje teka, izboljšanje delovanja prebavil in splošno krepčilno delovanje. Pri pomanjkanju apetita je grenčico dobro zaužiti vsaj pol ure pred obrokom, za izboljšanje prebave pa med ali po obroku. Priporočljive so predvsem v zrelih letih ali po uživanju težke in mastne hrane. Vsebujejo visok odstotek alkohola, kar je treba upoštevati pri mlajših od 18 let, nosečnicah in doječih materah, pri resnejših težavah z jetri in žolčnikom, določenih nevroloških obolenjih, ob uživanju določenih zdravil in pri alkoholikih. Tudi bolniki z razjedo na želodcu ali dvanajsterniku naj bodo pri uporabi previdni, saj že sam alkohol spodbuja izločanje želodčne kisline. Prekomerno odmerjanje lahko povzroči slabost, bruhanje, odpor do grenčin in ravno nasprotni učinek od želenega.
