Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu, pa tudi v Sloveniji, najpogostejši vzrok vse večje obolevnosti in prezgodnje umrljivosti. Več kot 50 odstotkov ljudi umre prav zaradi bolezni in zapletov pri srčno-žilnih boleznih.
Zakaj so te bolezni v takem porastu?
Vprašanje je povsem upravičeno, saj bi morali zaradi vse večje ozaveščenosti, širšega znanja in vedno boljši preventivi živeti bolje in dlje. Živimo v času in okolju, ki bolj poudarjata materialne dobrine, prav zato pa so naša življenja ena sama tekma za več in boljše, živimo površno in v krču. Pojavljajo se vse številčnejši dejavniki tveganja, kot so stres, neustrezno prehranjevanje, uživanje presoljene hrane, pomanjkanje gibanja, kajenje in nekontrolirano uživanje alkoholnih pijač. Vse to pa slabi naš organizem in preveč obremenjuje naš najpomembnejši organ.
Srce je mišica, ki nenehno utripa zaradi krčenja (sistola) in raztezanja (diastola). Ko se krči, črpa kri v pljuča, da se obogati s kisikom, ko pa se srčna mišica sprosti, se srčna prekata napolnita s krvjo in ta preko arterij potuje do vseh organov v telesu, da prejmejo kisik in hrano. Kri zopet teče nazaj v srce in kroženje se ponovi. Srce tako utripne tudi 100 000-krat na dan, vsako minuto pa prečrpa povprečno 5 do 6 litrov krvi. Srce nikoli ne počiva in je najbolj obremenjena mišica v našem telesu, saj se odzove tudi na vsa naša občutja, čeprav se tega ne zavedamo. Najpogostejša srčno-žilna obolenja so:
- povišan krvni tlak (hipertenzija),
- koronarna srčna bolezen (ishemija),
- stiskanje v prsih (angina pectoris),
- srčni infarkt kot posledica koronarne srčne bolezni,
- motnje srčnega ritma,
- srčno popuščanje in
- obolenja žil nog, če omenim le najpomembnejša.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za srčno-žilna obolenja
Ali jih poznate? Prav bi bilo, da jih odkrijete, če jih morda imate, saj boste le tako lahko ukrepali. Najpomembnejši so:
- Visok krvni tlak (več kot 140/90 mmHg)
- Povišan holesterol v krvi (nad 5 mmol/l)
- Kajenje
- Povišan sladkor v krvi (nad 6,1 mmol/l na tešče)
- Obolenja srca v družini
Povišan krvni tlak (hipertenzija)
Krvni tlak omogoča kroženje krvi po telesu z mesta višjega krvnega tlaka proti mestu nižjega, pri tem pa kri vse celice v telesu oskrbi s kisikom in hranilnimi snovmi.Krvni tlak tako vedno opišemo z dvema vrednostima. Optimalna vrednost pri odraslih naj bi bila 120/80 mmHg, normalni krvni tlak pod 130/85, povišan krvni tlak pa nekako nad 140/90 mmHg. Pomembno je poudariti, da se lahko s starostjo vrednosti tlaka zvišajo, ne da bi to že pomenilo, da gre za bolezen, prav tako se lahko krvni tlak poviša ob telesnem naporu in pri stresu.Povišan krvni tlak je potrebno zdraviti zaradi posledic na pomembnih telesnih organih, kot so krvne žile, ledvice, srce, možgani in oči, prav tako bi si morali vsi bolniki s povišanim krvnim tlakom prizadevati za zdrav način življenja.
Koronarna srčna bolezen (ishemija)
Pri tej bolezni je prizadeta sama srčna mišica in sicer tako, da je motena oskrba srčne mišice s krvjo. Največkrat je vzrok temu ateroskleroza ali poapnenje koronarnih žil (kornarne žile oskrbujejo samo srčno mišico), ko kri ne more več neovirano teči. Pri zmanjšani oskrbi s kisikom pride do neke vrste zadušitve – ISHEMIJA.
Angina pectoris
Angina pectoris je latinski izraz za »stiskanje v prsih«, to pa je bolezensko stanje, pri katerem so koronarne žile zožene za več kot 50 odstotkov. Ker je pri tem prekrvitev srčne mišice precej omejena, še bolj pa se to izrazi pri telesnem in duševnem naporu bolnika, pride do občutka stiskanja in bolečine v prsih. Bolečina se lahko širi tudi po levi roki v vrat in tudi po telesu.
Srčni infarkt
Če pride do odtrganja aterosklerotiče obloge z žilne stene, nastane strdek, ki popolnoma zapre pretok krvi skozi koronarno žilo. Del srčne mišice tako ne more sprejeti hrane in kisika in prične odmirati. Srčni infarkt je tako najhujša posledica koronarne bolezni.
Motnje srčnega ritma (aritmija)
Srce ima svoj »ritem«, ki mu pravimo sinusni ritem, v njem utripne zdravo srce približno 60 – 100 – krat v minuti. Če je bitje srca neenakomerno, enkrat utripne veliko večkrat kot običajno, ali manjkrat, govorimo o motnji srčnega ritma ali aritmiji. Če se težave pojavljajo večkrat in trajajo tudi dlje časa, je taka motnja že bolezen, saj lahko ogrozi oskrbo telesa s kisikom in hranili.
Srčno popuščanje
Pri srčnem popuščanju srce ni sposobno črpati zadovoljivo količino krvi skozi organizem, saj je zaradi bolezni srčne mišice prizadeto in utrujeno. Gre torej za omejeno črpanje krvi. Bolniki so manj zmogljivi, težje dihajo, kašljajo, že hitrejša hoja jih zelo utrudi, otekajo jim noge, ki so hladnejše in velikokrat imajo modrikaste ustnice. Zdravstveno stanje mora pri teh bolnikih redno kontrolirati osebni zdravnik, bolniki pa morajo redno jemati zdravila.
