Stres je skoraj redni spremljevalec sodobnega načina življenja. Večinoma ga ocenjujemo kot nekaj slabega, motečega, grozečega, a vendar je stres nam prirojen mehanizem, pozitivna biološka reakcija, ki nas pripravi na uspešen spopad s spremembami, pritiski, pa tudi novimi izzivi iz okolja.
Pozitiven stres je celo dobrodošel in nas krepi (npr. trema pred nastopom), če pa se stresne reakcije pogosto ponavljajo in jih nismo sposobni obvladovati, imajo lahko negativne učinke na zdravje. Takrat se posvetujmo s svojim osebnim zdravnikom o možnostih zdravljenja.
Mehanizem stresa se od nekdaj do danes ni spremenil, le količina potencialno škodljivih dejavnikov ali »stresorjev« se je bistveno povečala. Telo se nanje vedno enako odzove, z alarmom v možganskih celicah, ki z izločanjem stresnih hormonov, predvsem adrenalina in kortizola, pripravijo telo na »boj« ali »beg« pred stresorji in na čimprejšnjo vzpostavitev ponovnega ravnovesja v telesu. Najpogostejše spremembe, ki grozijo notranjemu ravnotežju organizma so ločitev, poroka, izguba ljubljene osebe, sprememba kariera, izguba službe, sprememba finančnega stanja, bolezen ali poškodba, sprememba življenjskega sloga (diete, opustitev kajenja,….). Občasno pa smo priča tudi nevarnim situacijam, ki ogrožajo življenja, npr. fizičnemu nasilju (družina, družba), naravnim katastrofam, kot so poplave, potresi, požari.
V nadaljevanju preberite:
- Kako se organizem prilagaja stresu?
- Kako stres prepoznamo?
- Kronični stres vodi v bolezen
- Kaj lahko storimo za ublažitev ali odpravo stresa?
- Tehnika pravilnega dihanja
- Dopolnila pri lajšanju in premagovanju stresa
- Obisk zdravnika
Kako se organizem prilagaja stresu?
Po začetnem alarmu se možganske strukture takoj odzovejo, kar občutimo kot hitrejši in močnejši utrip srca, pospešeno dihanje, povišan krvni tlak, v krvi se poveča količina glukoze in maščobnih kislin, mišice in drugi življenjsko pomembni organi so bolje prekrvljeni, zvečana je budnost in previdnost. Kratkotrajni stres običajno spodbudi organizem, dolgotrajni pa ga zavira in lahko pusti hujše posledice na zdravju, predvsem na imunskem sistemu.
Kako stres prepoznamo?
Znaki ponavljajočih stresnih dogodkov se kopičijo in nato nenadoma izbruhnejo. Občutimo jih kot:
- napetost, zaskrbljenost, tesnoba,
- depresija, občutek nemoči in obupa,
- razdražljivost, napadalnost, jeza,
- nezadovoljstvo, pretirana občutljivost,
- pomanjkanje samospoštovanja,
- utrujenost, občutek preobremenjenosti,
- težave z zbranostjo, nepozornost,
- glavoboli, nespečnost,
- motnje v prebavi,
- pretirano uživanje alkohola, nikotina, kofeina, pomirjeval,
- motnje v spolnosti.
Kronočni stres vodi v bolezen
Ko gre za nenehno izpostavljanje neobvladljivim stresorjem, telo ne more več ubežati večjim spremembam na organih celega telesa, ki počasi začnejo zbolevati:
- Srce in ožilje › povišani holesterol, trigliceridi, krvni tlak, rezistenca na inzulin,
- Prebavila › rane na želodcu in dvanajsterniku, razdražljivo črevesje,
- Hormonski sistem › motnje menstrualnega ciklusa, nižji libido,
- Imunski sistem › močno oslabljen, večja možnost zbolevanja,
- Psihične spremembe › depresija, nespečnost,
- Vedenjske spremembe › vdajanje alkoholu, tobaku, drogam,
- Slabšanje kroničnih težav › astma, artritis, glavoboli, alergije.
Kaj lahko storimo za ublažitev ali odpravo stresa?
Stres lahko obvladamo tudi sami, če poiščemo in odpravimo pravi vir težav, uporabimo lahko različne sprostitvene tehnike (joga, meditacija,…), osredotočimo se na tehniko sproščujočega dihanja, na gibanje v naravi, poskrbimo za uravnoteženo prehrano, dovolj kvalitetnega spanja, sprostitev v družbi, s knjigo ali konjičkom, pri vsakdanjem delu pa si postavimo prioritete in ustvarjajmo toliko, kolikor lahko in nam je še v veselje.
Primer sproščanja s tehniko pravilnega dihanja
- sedimo udobno, sprostimo roke in noge,
- vdihnemo počasi in globoko v trebuh, da čutimo dvigovanje prepone in trebuha,
- zadržimo dih,
- izdihnemo ob štetju do štiri,
- dihanje je postopoma počasnejše,
- traja naj 5 – 10 minut.
Naravni pripravki in prehranska dopolnila pri lajšanju in premagovanju stresa
Od naravnih pripravkov k uspešnejšemu premagovanju psihofizične izčrpanosti zaradi stresa pomagajo:
- pripravki baldrijana, melise, hmelja, mete, šentjanževke,
- ADAPTOGENI – pripravki, ki zvišujejo sposobnost za delo, npr.: rožni koren, ginseng,
- pripravki magnezija, koencima Q10, antioksidantov (vitamini C, E, betakaroten, selen, cink),
- prehransko dopolnilo iz mleka, »bioaktivni dekapeptid«.
Ko je stres prehud
Poiščemo pomoč pri zdravniku, ki bo ocenil naše težave in predpisal ustrezno zdravilo ali pa nas usmeril k ustreznemu specialistu.
