Izraz vitamin je leta 1912 skoval poljski biokemik Kazimierz Funk. Sestavljena je iz besed vita (latinsko: življenje) in -amin, ker je v tedanjem času je veljalo, da vsebujejo vsi vitamini aminsko skupino. Čeprav se je pozneje izkazalo, da temu ni tako, se je ime obdržalo.
Človek v grobem potrebuje 20 vitaminov, od katerih jih 12 iz provitaminov lahko zgradi sam, ostale pa mora sprejeti z zaužito hrano. Vitamini nastajajo predvsem v rastlinah. Človek jih dobi večinoma s hrano, nekatere pa tvorijo tudi bakterije v črevesju.
Vitamine delimo na tiste, ki so topni v maščobah (A,D,E,K) in na tiste, ki so topni v vodi (C, B-kompleks in H). To je pomembno, ker v maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob. Kadar jih s hrano použijemo preveč, se skladiščijo v maščevju in jetrih. Pri uravnoteženem prehranjevanju ne more priti do nastanka bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov.
Pomanjkanje vitaminov je vedno posledica enoličnega prehranjevanja s premalo živil rastlinskega izvora. Pri pretiranem uživanju vitaminov, tako naravnih kot tudi sintetičnih, se lahko pojavi hipervitaminoza, ki se kaže v različnih zdravstvenih težavah. Nasprotno se v vodi topni vitamini ne kopičijo v telesu, ampak se presežene količine izločijo skozi ledvice v seč. Zato skorajda ni nevarnosti, da bi prišlo do zastrupitve zaradi zaužitja prevelike količine v vodi topnih vitaminov.
V nadaljevanju preberite o vplivu uživanja čezmernih količin vitaminov na zdravje in o vitaminskih dodatkih:
Človeški vitamini in Vpliv uživanja čezmernih količin vitamniov na zdravje
V normalno prehranjenem in zdravem človeku je znanih trinajst vitaminov, razdeljenih v dve skupini. V prvi so štirje v maščobah topni vitamini (A, D, E in K) ter devet vodotopnih vitaminov (osem vitaminov B kompleksa ter vitamin C).
Megavitaminska terapija je način zdravljenja, pri katerem uživamo več desetkratne količine vitaminov, kot so prehranske potrebe po teh vitaminih. Eden od promotorjev uporabe 10g količin vitamina C je bil Linus Pauling, dvakratni nobelov nagrajenec (za kemijo in za mir).
Hipervitaminoza je zastrupitev s prevelikimi odmerki vitaminov. Dogaja se, da se predpisani odmerki prekoračijo, to pa lahko predvsem pri lipidotopnih vitaminih (najpogosteje pri vitaminih A in D) vodi do pojava toksičnih efektov. Ti so se pokazali ob uživaju čezmerih količin skozi daljše časovno obdobje z namenom izboljšati stanje počutja ali zaščite pred določenimi boleznimi. Ta stanja se imenujejo hipervitaminoze in se pojavljajo ob več kot destekratnemu predoziranju. Domnevajo, da do toksičnih učinkov vodotopnih vitaminov ne pride, zaradi izločanja njihovega presežka v urin, vendar so pri nekaterih vodotopnih vitaminih opazili nekatere toksične učinke, ki pa niso tako nevarni kot pri lipidotopnih.
Vitamin A
Vitamin A lahko človek vnese v telo v dveh oblikah. To sta retinol in ß-karoten. Retinol je živalskega izvora. Visoke vsebnosti so prisotne v jetrih, maslu, rumenjaku kot tudi v nekaterih jetrnih oljih. ß-karoten se pojavlja v pigmentiranih rastlinah. Za ?-karotine je značilno, da je njihova resorpcija in pretvorba v retinol omejena in kot takšna naj ne bi bila toksična. Edina naravna živila, ki vsebujejo toksične količine retinola so jetra nekaterih velikih morskih rib, severnih medvedov in nekaterih drugih severnih živali. Toksični efekti vitamina A so lahko kronični in akutni, odvisni so od časovnega intervala in višine odmerka. Za vitamin A velja, da se lahko v velikih količinah zadržuje v telesu in to vodi v hipervitaminozo.
Toksičnadoza in splošni simptomi
Akutne toksične zastrupitve so opazovali pri ribičih in pri raziskovalcih Arktike, ko so užili večje količine omenjenih jeter. Znaki zastrupitve nastopijo že v nekaj urah. Najpogostejši simptomi akutne zastrupitve so slabost, bruhanje, vrtoglavica, močan glavobol, poveča se lahko intrakranialni tlak, spremembe vida, nekoordinirani gibi, rdečica kože. Pri zelo visokih dozah se pojavi nespečnost, srbečica, luščenje kože, poškodbe oči in ponavljajoče bruhanje. Večina simptomov izgine po parih dneh. Tipični znaki kronične zastrupitve so povišana koncentracija vitamina v plazmi, izguba las (alopecija), anemija, izguba apetita, anoreksija, bolečine v kosteh, pospešena degradacija kosti, prisotni so tudi nekateri nevrološki simptomi, lomljivi nohti, diareja, edemi, dermatitis, utrujenost, glavoboli, povečana jetra in vranica, hiperkalcemija, vročina, konjunktivitis, polidipsija, pruritis, hiperlipidemija, bolečine v mišicah, slabost, bruhanje, izguba telesne teže in nespečnost. Po prenehanju jemanja oziroma po zmanjšanju doze večina teh simptomov izgine. Številne raziskave na živalih so pokazale, da količina s katero dosežemo toksičnost pri različnih živalih zelo variira. Pri opicah so ugotovili, da pojav znakov zastrupitve korelira z vitaminom A, ki ni vezan na plazemske proteine. Vitamin A se razgrajuje v jetrih in je do neke meje sposoben spodbujati lastno biotransformacijo. Dolgotrajna prekomerna količina vitamina vodi do zmanjšanja plazemskih proteinov, ki so ga sposobni vezat. Posledica zmanjšanja teh proteinov je zmanjšan klirens retinola in poškodba jeter. Pri mladih podganah so ugotovili, da predoziranje vitamina povzroča reverzibilne degenerativne spremembe na testisih. Poskusi na živalih so prav tako pokazali interakcije prekomernih doz vitamina A in drugih lipidotopnih vitaminov. Vitamin D in A ščitita ob predoziranjih pred toksičnimi učinki drug drugega. Visoke koncentracije vitamina A zmanjšajo absorpcijo vitamina E, tako da lahko pri hipovitaminozi E sumino na hipervitaminozo A. Vitamin A preprečuje tudi absorpcijo vitamina K iz prebavnega trakta. Posledično se podaljša protrombinski čas in poveča se nagnjenost h krvavitvam.
Vpliv na jetra in ledvica
Ponavljajoče uživanje večjih doz (0,45 mg vitamina A/kg telesne teže) povzroči poškodbo jetrnega parenhima in vodi do povečanja jeter. Direkten toksičen učinek na hepatocite še ni bil dokazan, predvidevajo pa da je primarni defekt zamastitev jeter, ker vitamin A stimulira sintezo trigliceridov in glukoneogenezo. Posledica je ciroza, ki je podobna cirozi pri kroničnem alkoholizmu. Toksičnost vitamina lahko vodi tudi v intrahepatično holestazo. Domnevajo, da predstavljajo dopolnila z vitaminom A pri alkoholikih večji riziko za hepatotoksičnost. Pogosto ugotovijo hipervitaminozo A pri pacientih z okvaro ledvic, še pogosteje pa pri tistih, ki so na dializi. Pri ljudeh, ki so kadilci in ki konzumirajo večje količine alkohola, lahko večje količine ß-karotena vodijo do večje možnosti pojava pljučnega raka in do kardiovaskularnih zapletov.
Vpliv na kosti
Ugotovljeno je bilo, da dolgotrajna terapija (0,45 mg vitamina A/kg telesne teže) pri otrocih vodi do spremembe v kostni masi in pri odraslih do bolečin v kosteh, možen pa je tudi pojav hiperostioze (nekontrolirana rast kostne mase). Velike doze vitamina A povzročijo lomljivost kosti in izgubo hondroitin sulfata iz hrustanca in povečanje njegove koncentracije v plazmi.
Vitamin D
Mnenja o višini toksične doze so deljena. V visoki meri je zastopano mnenje, da sončna svetloba producira dovolj vitamina D za potrebe organizma in da se morejo vitaminska dopolnila jemati samo v primeru, če ljudje niso dovolj dolgo izpostavljeni soncu (ljudje s temno poltjo, prebivalci severnih držav in starostniki, ki preživijo večinoma časa v hiši). Do toksičnih učinkov vitamina D, ki nastaja v telesu ne more priti, lahko pa se pojavijo od dodatni prekomerni aplikaciji. Pri uživanju prekomernih količin vitamina D hitro nastopijo simptomi zastrupitve kot so šibkost, slabost, izguba apetita, glavobol, tinitus, somnolenca, abdominalne bolečine, krči, bruhanje, diareja, poliurija, polidipsija, suha usta in okus po kovini. Glavna posledica hipervitaminoze z vitaminom D je kalcifikacija mehkih tkiv, ki jo lahko v obliki nalaganja kalcija opazujemo mikroskopsko in jo tudi kemijsko dokažemo. Pri nosečih ženskah so opazili korelacijo med uživanjem vit D (2,5 mg/dan) in poškodbami fetusa. Pri nekaterih patoloških stanjih kot so sarkoidoza, infekcije z mikobakterije, idiopatska hiperkalciurija, hiperkalcemija, lahko že doze, ki znašajo približno 25µg/dan povzročijo toksične učinke. Toksični učinki se lahko pokažejo tudi pri dolgotrajnem uživanju več kot 30 ng na dan, kot je to v primeru zdravljenja hipoparatiroidizem. Na previsoke vrednosti vitamina lahko posumimo, če ima oseba kardiološko obolenje ob sočasnem pojavu ledvičnih kamnov.
Vitamin E
Predvidevajo, da ima vitamin E antioksidativno funkcijo. Potreba po vnosu vitamina je proporcionalna vnosu nenasičenih maščobne kisline. Megadoze podaljšajo čas strjevanja krvi pri človeku in živali, kar je posledica podaljšanega protrombinskega časa.
Alergije
Obstajajo poročila o možnih alergijah in dermatitisu po zaužitju vitamina E in tudi po topikalni uporabi preparatov, ki so vsebovali omenjen vitamin, so znani primeri, kjer je prišlo do pordečitve kože.
Visoke doze pri nedonošenčkih
Visoke doze pri nedonošenčkih lahko vodijo v enterokolitis.
Vitamin E kot antagonist vitamina K
Leta 1974 je bilo prvič ugotovljeno, da lahko megadoza vitamina E inhibira koagulacijo krvi. Ugotovili so, da lahko vitamin E znatno vpliva na zmanjšanje koagulacijskih faktorjev. Razloge za takšno delovanje so iskali v sami strukturni analogiji vitamina E z hidrokinonom vitamina K. Vitamin K
Poznamo več oblik vitamina K. K1 je rastlinskega izvora, K2 je živalskega izvora (iz bakterij in mikroorganizmov), K3 (menadion) pa je sintezni produkt, ki se v organizmu pretvarja v K2. Toksični učinki tega vitamina so zelo redki in so izključno posledica predoziranja ali preobčutljivosti na obliko K3. Do teh reakcij prihaja pri novorojenčkih ali nedonošenčkih, katerim se aplicira K3 (5–10 mg/dan) skozi daljše časovno obdobje, za preprečitev hemoragična obolenja. Filokinon (K1) velja za netoksičnega. Kljub vsemu je znanih nekaj stranskih učinkov, kot je reakcija na koži na mestu vboda, alergijske reakcije, hipertenzija in bolečine v srcu po intravenski aplikaciji.
Dodatki vitaminov k hrani naj ne bi bili vzrok toksikološkim pojavom; večina takšnih problemov se pojavi zaradi previsokega doziranja v terapiji, samozdravljenju in v zelo redkih primerih, kot rezultat ekstremno enostranske prehrane.
Vitaminski dodatki
Številni vitaminski dodatki danes vsebujejo vitamine sinteznega izvora v količinah, ki jih priporočajo pomembni inštituti za prehrano in zdravje:
- Recommended Dietary Allowances (RDA), ki ga izdaja Food and Nutrition Board iz National Academy of Sciences USA
- Priporočila Food and Agriculture Organisation of the World Health Organisation
- Dietary Reference Values, ki ga izdaja United Kingdom Department of Health
- Priporočila Deutsche Gesellschaft fur Ernährung.
Trg s temi izdelki je zelo dinamičen in se je v nekaj letih povečal tako nabor izdelkov kot tudi proizvajalcev ali uvoznikov. Spremenila so se imena izdelkov že obstoječih proizvajalcev, izboljšale so se formulacije izdelkov. Nekateri izdelki imajo tehnološke izboljšave, ki omogočajo boljši izkoristek zaužitih vitaminov. Kot prehranski vitaminski dodatki so na tržišču naslednji: ABC, Bion3, B-compleks, Centravit, Fidivit, Fidivit Multi, Sensilab, Supradyn, Ocuvite, Vitalux…Ti izdelki so sestavljeni tako, da pokrivajo dnevne potrebe po večini vitaminov in mineralov. Med seboj se razlikujejo po številu vitaminov, ki jih vsebujejo in po njihovi količini. Eni vsebujejo tudi številne minerale, drugi izdelki jih ne. Splošno bi težko primerjali te izdelke med seboj. Vedno si pred izborom moramo odgovoriti na več vprašanj:
1. Kdo potrebuje vitaminske dodatke?
- Ali je to odraščajoča oseba, ki hitro raste in se aktivno ukvarja s športom?
- Ali je oseba velikokrat na dieti?
- Ali je oseba noseča, doji?
- Ali ima oseba kronične bolezni?
2. Za kakšen namen potrebuje vitaminske dodatke?
Vitaminski dodatki, registrirani kot zdravilo za izdajo brez recepta, pri teh je zagotovljena kakovost, varnost in učinkovitost. Namenjeni so povečanim potrebam po določeni skupini vitaminov. Pri prehranskih dopolnilih je veliko izdelkov v sodobnejši tehnološki izvedbi-tablete s podaljšanim sproščanjem-kar omogoča podaljšano sproščanje vitaminov iz tablete in zaradi tega boljši izkoristek zaužitega odmerka. Na tržišče prihajajo izdelki, ki vsebujejo 2-3x povečane priporočene količine nekaterih vitaminov. To kaže na dejstvo, da se je v zadnjih nekaj desetletjih uporaba vitaminskih dodatkov pokazala za varno in v široki uporabi le teh niso beležili niti pojava hipervitaminoze niti njenih posledic na zdravje.
