Sonce oziroma sončni žarki so naši vseživljenjski sopotniki in če bi si še tako želeli, se jim ne bi mogli izogniti. Sklenimo z njimi večno prijateljstvo, iz tega prijateljstva pa iztržiti, kot se trendovsko že izražamo, tisto najboljše zase in naše zdravje in telo nam bo hvaležno.
Pri zmernem in načrtovanem sončenju UV-žarki pomagajo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni in pri tvorbi vitamina D3, ki je nujno potreben za obnovo kosti. Ugotovili so tudi, da se nekoliko zniža krvni tlak, tkiva so bolje prekrvljena in prejmejo več kisika in hrane, kar se kaže v bolj ugodnem počutju. Krepijo se torej naše obrambne, fizične in psihične sposobnosti, smo vitalnejši, bolj optimistični, stanje se izboljša tudi depresivnim bolnikom.
Vse bolj pa znanstveniki in sama stroka opozarjajo, da pozitivne učinke sončnih žarkov spremljajo tudi škodljivi vplivi, predvsem na račun intenzivnejšega sevanja nevidnih UV-B in UV-A žarkov na Zemljo (prediranje ozonskega plašča).
UV-B žarki delujejo že na površini kože in so glavni povzročitelj sončnih opeklin, poškodb genetskega materiala v kožnih celicah in tako tudi razvoja kožnega raka. Ti žarki poškodujejo tudi celice v koži (Langerhansove celice), ki so odgovorne za obrambo kože, kar je tudi najpogostejši vzrok za nastanek alergij na sonce.
UV-A žarki imajo daljšo valovno dolžino in prodirajo globlje v kožo, prav v vezivno tkivo in s svojim neposrednim vplivom na njegove strukture (kolagen, elastin in mnoge druge) povzročajo staranje kože. S posrednim vplivom (hkrati potekajo še intenzivni procesi nastajanja prostih radikalov) na kožo prav tako poškodujejo celice in njihove pomembne genetske gradnike, kar lahko povzroči nastanek različnih oblik kožnega raka, pa tudi alergij pri sočasnem učinkovanju s sestavinami nepreverjenih kozmetičnih pripravkov (fototoksične in fotoalergične reakcije na koži).
Škodljive posledice prekomernega izpostavljanja soncu na naše zdravje so lahko vidne zelo hitro, še pogosteje pa čez leta ali desetletja, kot npr.:
- poškodbe na očeh (siva mrena),
- ostarela koža in
- različne oblike kožnega raka.
Zdravstvene statistike nam povedo, da je pojavnost kožnega raka vsako leto večja. V Sloveniji je na 2.mestu med posamičnimi raki pri odraslih.
Kaj lahko torej sami storimo, da se zaščitimo pred posledicami vplivov UV-žarkov?
Pravzaprav veliko, če bomo resno vzeli opozorila dermatovenerologov, da vsaka porjavelost kože že opozarja na poškodbo kože.
Ukrepajmo preventivno in se zaščitimo pred agresivnostjo UV-žarkov pravočasno, bodimo z njimi prijatelji le toliko časa, da bo ravno prav. Zaščitimo se lahko popolnoma naravno, da smo:
- v senci,
- oblečeni v lahka oblačila,
- nadenemo si slamnik in sončna očala,
- ali pa na kožo nanesemo zaščitno kremo, mleko, olje ali gel s kakovostnimi visokoučinkovitimi zaščitnimi faktorji (SPF).
Farmacevti vam tako svetujemo tudi zaščitne pripravke glede na vaš fototip kože, v kakšnem podnebnem pasu ga boste uporabljali (UV-index) in s kakšnimi aktivnostmi se boste ukvarjali. Pomembno je tudi, da je vaš izdelek termostabilen in vsebuje filter za UV-B in UV-A žarke, predvsem takšne, ki odbijajo sončne žarke že na sami površini kože.
Priporočamo tudi uporabo samoporjavitvenih sredstev, še posebej pa sredstev za nego kože po izpostavljanju sončnim žarkom, da ji vrnejo prepotrebno svežino in počitek. Tudi koža ga potrebuje!
