Anafilaksija – življenjsko nevarna alergijska reakcija

Anafilaksija je resna in življenjsko ogrožajoča alergijska oziroma preobčutljivostna reakcija. Pojavi se nenadoma, napreduje hitro in je lahko smrtno nevarna, če ni pravočasno prepoznana in ustrezno zdravljena. Zanjo je značilno, da v nekaj minutah po stiku z alergenom prizadene več organskih sistemov – dihala, srčno-žilni sistem ter prebavila. Pogosto so prisotne tudi spremembe na koži in sluznicah.

Simptomi in znaki anafilaksije nastanejo kot posledica nenadne sprostitve histamina in drugih mediatorjev iz celic imunskega sitema (mastocitov in bazofilcev).

V nadaljevanju preberite:

Povzročitelji Simptomi Pomoč 112 Aplikacija samoinjektorja Sekundarna anafilaksija Zdravljenje in preprečevanje Izobraževanje

Kaj povzroča anafilaksijo?

Anafilaksijo sprožijo alergeni, ki pri posamezniku izzovejo močno imunsko reakcijo. Najpogostejši povzročitelji so:

• Alergeni v hrani: arašidi, oreščki, morski sadeži, mleko, jajca,
• zdravila: antibiotiki (npr. penicilin), anestetiki, kontrastna sredstva,
• piki žuželk: ose, čebele, sršeni,
• lateks in redkeje druge snovi (npr. konzervansi, encimi).

V Sloveniji letno beležimo 2–3 smrtne primere zaradi anafilaksije.

POLOŽENO NA SRCE: Anafilaksija je življenjsko nevarna alergijska ali preobčutljivostna reakcija, ki zahteva takojšnjo pomoč. Prepoznava simptomov ter mirno, a odločno in hitro ukrepanje lahko rešita življenje. Vsaka minuta šteje!

Kako prepoznamo anafilaksijo?

Anafilaktična reakcija se pogosto začne s hudim srbenjem v očeh ali obrazu. V nekaj minutah se lahko razvijejo dodatni simptomi, kot so:

• angioedem (otekanje obraza, ustnic, jezika),
• rdečica in koprivnica,
• bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, krči,
• tiščanje v prsih, občutek tesnobe ali strahu,
• piskajoče ali oteženo dihanje.

Če opazimo te simptome, takoj pokličemo nujno pomoč na 112 in uporabimo predpisano zdravilo (tablete in adrenalin v samoinjektorju). Brez ustreznega zdravljenja se lahko pojavijo življenjsko nevarni zapleti, kot so:

• močan padec krvnega tlaka (šok),
• šibek utrip, zmedenost,
• pospešen srčni utrip,
• izguba zavesti in celo smrt.

Anafilaksija lahko prizadene vsakogar, tudi osebe brez predhodno znane alergije.

Kaj storiti, če nekdo v naši bližini doživi anafilaktični šok?

1. TAKOJ pokličemo reševalce na 112.
2. Preverimo, ali ima oseba adrenalin v obliki samoinjektorja in ji pomagamo pri aplikaciji. Uporabi se čim prej, saj zmanjša zoženje dihalnih poti, zviša krvni tlak in ustavi napredovanje reakcije. Če oseba lahko požira in že ima predpisana zdravila za lajšanje alergijske reakcije, naj čim prej zaužije tudi tablete (antihistaminik in glukokortikoid).
3. Osebo namestimo v ležeč položaj z dvignjenimi nogami, da izboljšamo pretok krvi v možgane, razen če ima oteženo dihanje, ko je primernejši polsedeči položaj. Če oseba izgubi zavest, jo obrnemo v stabilni bočni položaj. Nosečnico položimo na levi bok.
4. Spremljamo vitalne znake (dihanje, srčni utrip, odzivnost) do prihoda reševalcev. Po potrebi izvedemo temeljne postopke oživljanja.

Aplikacija adrenalina s samoinjektorjem

Adrenalin je najpomembnejše zdravilo pri zdravljenju anafilaksije. Čim hitrejša aplikacija lahko prepreči hujše zaplete.

Navodilo za uporabo samoinjektorja:

1. Odstranimo ovitek.
2. Primemo samoinjektor, modro varovalo mora biti obrnjeno navzgor. Odstranimo modro varovalo.
3. Odločno pritisnemo oranžni konec injektorja ob zunanjo stran stegna (lahko tudi skozi oblačila). Ob pravilni uporabi zaslišimo "klik".
4. Držimo 10 sekund, nato injektor odstranimo in mesto aplikacije pomasiramo.
5. Po potrebi ponovimo postopek z drugim samoinjektorjem po 5–15 minutah, če se stanje ne izboljša.

Sekundarna (dvovalovna) anafilaksija

Pri približno 20 % bolnikov se lahko pojavi dvovalovna anafilaksija, kjer se simptomi ponovno pojavijo v nekaj urah po začetni izboljšavi – tudi brez ponovnega stika z alergenom. Zato je priporočljivo, da pacient po dogodku ostane pod zdravniškim nadzorom najmanj 6–12 ur.

Zdravljenje in preprečevanje

Po preboleli anafilaktični reakciji je ključna alergološka obravnava. Na podlagi preiskav se ugotovi vzrok reakcije, da se v prihodnje poskušamo izogniti alergenom. Pacient prejme komplet zdravil za samozdravljenje, ki ga nosi vedno seboj. Ta vsebuje:

• adrenalin v samoinjektorju (najmanj dva kosa),
• antihistaminik v tabletah,
• glukokortikoid v tabletah.

Za bolnike, ki so po piku ose, čebele ali sršena doživeli hudo anafilaktično reakcijo, se priporoča specifična imunoterapija (t. i. desenzibilizacija), s katero se postopno zmanjša občutljivost na strup žuželk. Pri bolnikih, ki neprekinjeno in brez zapletov prejemajo to zdravljenje vsaj pet let, se dolgoročno doseže visoka stopnja zaščite – v približno 90 % primerov pri alergiji na strup ose in v 80 % pri alergiji na strup čebele. Tudi v redkih primerih, ko se kljub imunoterapiji pojavi alergijska reakcija, so simptomi praviloma blagi in ne predstavljajo življenjske ogroženosti.

Izobraževanje in podpora

Bolnik, njegova družina, šolsko osebje in sodelavci morajo biti seznanjeni s pravilnim prepoznavanjem in ukrepanjem ob anafilaksiji. Ključna je takojšnja in pravilna uporaba adrenalina. Redna obnova znanja in praktično usposabljanje rešujeta življenja.