Demenca, navkljub pogostemu prepričanju, ni le starostna pozabljivost in ni del normalnega staranja. Gre za kronično, neozdravljivo in napredujočo bolezen možganov, pri kateri postopoma propadajo živčne celice. Posledice so motnje višjih spoznavnih funkcij, ki so vidne na številnih področjih človekovega delovanja, od spomina in orientacije, do govora, razumevanja, računanja, učenja in presoje. Bolniki se vse težje spopadajo z vsakodnevnimi nalogami, pogosto pride do sprememb vedenja in velikih čustvenih stisk, tako pri bolnikih kot tudi pri njihovih svojcih.
Farmacevti v pomoč bolnikom z demenco in njihovim svojcem izvajamo storitvi Pregled uporabe zdravil (PUZ) in Farmakoterapijski pregled (FTP) ter pripravljamo Osebne kartice zdravil (OKZ) z namenom opolnomočenja bolnikov pri zdravljenju z zdravili. Pogosto smo prvi stik s pacientom, ki lahko prepozna znake demence in bolnika napoti na nadaljnjo obravnavo.
V nadaljevanje preberite kakšne oblike demence poznamo, kako jo prepoznamo, kako vam lahko pomaga okolica in vi sami.
Prav tako vas vabimo, da poslušate radijsko oddajo
Oblike demence
Po svetu z demenco živi okoli 50 milijonov ljudi, v Sloveniji približno 32.000. S staranjem prebivalstva pojavnost demence narašča. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene dve tretjini vseh bolnikov z demenco, in je najpogostejša po 65. letu starosti. Za to bolezen je značilno kopičenja beljakovine beta-amiloid v možganih, kar povroči propad živčnih celic. Poleg Alzheimerjeve bolezni poznamo tudi žilno demenco, demenco z Lewyjevimi telesci, demenco pri Parkinsonovi bolezni, frontotemporalno demenco, mešano demenco ter druge, redkejše oblike demence, ki so lahko posledica hormonskih motenj, okužb ali tumorjev.
Prepozavanje demence
Žal so zgodnji znaki demence v veliki meri neopazni in zato pogosto spregledani. Pogosto so prepoznane šele velike spremembe v bolnikovem vedenju in doživljanju. Tipični znaki demence zajemajo izgubo spomina, težave pri opravljanju znanih nalog, zmedenost glede časa in prostora, težave z govorom, spremenjeno presojo, zalaganje predmetov, spremembe vedenja, umik iz družbe ter težave pri razumevanju vidnih informacij. Spremljevalni simptomi so lahko depresija, nespečnost, blodnje, prividi, razdražljivost, tesnoba ter celo socialno neprimerno vedenje. Čeprav se prvi znaki demence zlahka spregledajo, je zgodnje prepoznavanje ključ do pravočasne podpore in ustrezne obravnave.
Zdravljenje demence
Demence žal (še) ne znamo pozdraviti, vendar lahko z zdravili in ustrezno podporo upočasnimo njen potek ter omilimo simptome. Za zdravljenje demence uporabljamo štiri glavne učinkovine: donepezil, rivastigmin, galantamin in memantin. Učinkovine vplivajo na prenos signalov po živčnih celicah ter upočasnjujejo njihovo nadaljnje propadanje. Za lajšanje pridruženih vedenjskih in psihičnih simptomov pri demenci uporabljamo tudi druge učinkovine iz skupin antidepresivov, antipsihotikov, uspaval ter pomirjeval. V zadnjem času veliko upanja polagamo v razvoj novih tarčnih zdravil, s ciljem oprave vzroka demence (nalaganje beta-amiloida in beljavkovine tau v možganih), ki so trenutno v fazi kliničnega preskušanja.
Vloga farmacevta
Pri zdravljenju demence ima farmacevt kot del zdravstvenega tima pomembno vlogo. Bolnikom in njihovim svojcem pomaga razumeti zdravljenje, pravilno uporabljati zdravila ter rešuje težave, povezane z zdravili. Bolniki z demenco imajo pogosto težave z motoriko, požiranjem, pozabljanjem jemanja zdravil ali celo zavračanjem terapije. V teh primerih lahko farmacevt zdravniku predlaga bolniku prijaznejšo obliko terapije, denimo sirup ali obliž namesto tablet, pripravo terapije v škatlice za zdravila in podobno.
Življenje z demenco
Kljub diagnozi demence je kakovostno življenje mogoče. Priporočajo se telesna aktivnost, zdrava prehrana, umske aktivnosti (npr. reševanje križank, učenje jezikov), družbena vključenost (društva, skupine) in opuščanje škodljivih navad (kajenje, alkohol). Svojci igrajo ključno vlogo, pri čustveni podpori, organizaciji zdravljenja in vsakodnevni pomoči.
V Sloveniji deluje več organizacij, ki ponujajo podporo bolnikom in svojcem, med njimi Društvo Spominčica, ki organizira predavanja in podporne skupine. Na voljo so tudi priročniki in brezplačne spletne vsebine, ki lahko olajšajo soočanje z boleznijo.
Spomin bledi, skrb ne sme
Demenca ni le bolezen posameznika, je velik izziv celotne sodobne družbe. Potrebuje razumevanje, podporo in sodelovanje med bolnikom, svojci in zdravstvenimi delavci. Med njimi je nepogrešljiv tudi farmacevt, ki skrbi za varno, učinkovito in bolniku prilagojeno zdravljenje.
.png)
