Vročina ali povišana telesna temperatura (hipertermija) je stanje, pri katerem telesna temperatura preseže normalne vrednosti. Ne gre za bolezen, temveč za naravni obrambni odziv organizma, s katerim se telo bori proti okužbam in drugim škodljivim vplivom.
O vročini govorimo, kadar izmerjena telesna temperatura preseže spodnje vrednosti.
| ODRASLI | OTROCI | |
| Pod pazdušno | 37,0°C | 37,2°C |
| V ustni votlini | 37,5°C | 37,5°C |
| V zadnjiku | 37,8°C | 38,0°C |
| V ušesu | 38,0°C | 38,0°C |
V nadaljevanju preberite ...
- Vzroki povišane telesne temperature
- Kaj je termoregulacija?
- Zniževanje povišane telesne temperature
- Kdaj k zdravniku?
Vabljeni tudi k poslušanju radijske oddaje: Kaj je vročina?
Vzroki povišane telesne temperature
Najpogostejši vzrok povišane telesne temperature so akutne virusne okužbe (prehladi) ter bakterijske okužbe žrela, dihal ali ušes. Vročino lahko izzovejo tudi poškodbe tkiv, pri otrocih pa rast zob in odziv po cepljenju.
Povzročitelji bolezni, imenovani pirogeni, sprožijo aktivacijo imunskega sistema. Posledično se poviša telesna temperatura, ki spremeni ugodno razmnoževalno okolje za pirogene, nekateri celo odmrejo. Ob dvigu telesne temperature se obenem zmanjša dostopnost nekaterih mineralov (serumska koncentracija železa, bakra in cinka), ki jih pirogeni potrebujejo za rast in razmnoževanje. Povišana telesna temperatura tako pogosto prispeva h krajšemu poteku bolezni.
Kaj je termoregulacija?
Telesno temperaturo nadzoruje center v naših možganih, ki se imenuje hipotalamus. Proces uravnavanja telesne temperature imenujemo termoregulacija. Telesna temperatura se čez dan naravno spreminja; najnižja je zgodaj zjutraj, najvišja pa pozno popoldne. Prav tako se telesna temperatura pri ženskah spreminja tekom mesečnega menstrualnega cikla.
Ko pa v telo vdrejo pirogeni, se aktivira naš imunski sitem. V hipotalamusu se sproži signal za dvig telesne temperature nad normalno vrednost. Oddajanje toplote iz telesa več ni enako njenemu nastajanju. Ko začne temperatura naraščati, se pojavijo simptomi kot so mrzlica, drgetanje in ježenje kože. Ko se telesna temperatura izenači z nastavljeno temperaturo v hipotalamusu, postane koža topla, vlažna in rdeča. Pospešita se dihanje in srčni utrip. Prisotni so lahko simptomi kot so glavobol, omotičnost ali zaspanost. Organizem izgublja več tekočine in soli.
Temperatura nad 41°C je za organizem izredno nevarna (npr. pregrevanje v avtomobilu), saj lahko povzroči hude možganske poškodbe, ki lahko vodijo v smrt.
Ko pirogeni postopoma oslabijo ali ko zaužijemo zdravilo za zniževanje telesne temperature ali pa izvajamo druge oblike ohlajanja organizma, prične telesna temperatura padati. Koža postane hladna, telo se znoji, telesna temperatura pade.
Zniževanje povišane telesne temperature
Pri sicer zdravih ljudeh povišane telesne temperature praviloma ne znižujemo, dokler ne preseže 38,5°C, saj pirogeni tako hitreje oslabijo in je potek osnovne bolezni krajši. Izjema so kronični bolniki, dojenčki in otroci z vročinskimi krči.
Telesno temperaturo lahko znižujemo s farmakološkimi (z zdravili) in z ne farmakološkimi ukrepi. Skupino zdravil za zniževanje telesne temperature imenujemo antipiretiki. Zdravilna učinkovina prve izbire je paracetamol, ki zelo učinkovito zniža povišano telesno temperaturo ter deluje protibolečinsko. Če paracetamol ne izkazuje dovolj velikega učinka, lahko posežemo po zdravilih s protivnetnim učinkom (ibuprofen, naproksen, acetilsalicilna kislina). Med zdravili lahko izberemo različno farmacevtsko obliko zdravila, kot so tablete, sirupi, svečke, praški. O uporabi zdravil se pred jemanjem posvetujmo s farmacevtom ali zdravnikom.
Farmakološke ukrepe lahko dopolnjujemo z nefarmakološkimi ukrepi. Med nefarmakološke ukrepe zniževanja temperature prištevamo hlajenje telesa s hladnimi obkladki ali hlajenje z mlačno kopeljo. Če telo ohlajamo s hladnimi obkladki, je pomembno, da zajamemo čim večjo površino telesa (čelo, roke, noge, prsni koš in trebuh). Ko obkladek ne hladi več, ga zamenjamo z novim. Za pripravo mlačne kopeli v kad nalijemo vodo s temperaturo, ki je enaka izmerjeni povišani telesni temperaturi organizma. Nato počasi dolivamo po pol litra hladne vode, da vodo v petih minutah ohladimo na 32°C. Tako se bo telo ohlajalo skupaj z vodo.
Bolnik s povišano telesno temperaturo naj zaužije zadostno količino tekočin, oblečena naj ima lahka oblačila. Poskrbimo za prezračen bivalni prostor s primerno temperaturo (21–22 °C). Cilj zniževanja telesne temperature je torej izboljšati bolnikovo počutje in preprečiti morebitne zaplete bolezni.
Kdaj k zdravniku?
K zdravniku napotimo odraslo osebo v primeru, ko ima povišano telesno temperaturo več kot 40°C ali če povišana telesna temperatura traja več kot tri dni ali ob morebitni prisotnosti drugih simptomov poslabšanja bolezenskega stanja (dehidracija, pospešeno dihanje in bitje srca, zmanjšano uriniranje, zmedenost,...). Če ima bolnik znana kronična obolenja, je zanj nujen obisk zdravnika ob prvem dvigu telesne temperature.
Pri dojenčkih je potreben pregled že ob temperaturi nad 38°C. Prav tako je obisk zdravnika nujen ob pojavu vročinskih krčev ali kadar otrok kaže znake prizadetosti (dehidracija, pospešeno dihanje in bitje srca, odsotnost solz, zmedenost, izpuščaji ,...).
Vročina ni bolezen in sama po sebi zdravemu človeku ni nevarna. Običajno predstavlja le enega od bolezenskih znakov osnovne bolezni. Povišana telesna temperatura je pomemben del obrambnega mehanizma organizma in pripomore h krajšemu poteku okužbe oz. bolezni.
