Koža (cutis) je največji organ človeškega telesa. Ima varovalno, termoregulacijsko in izločevalno funkcijo, hkrati pa je pomemben del imunskega, živčnega in endokrinega sistema. Lahko bi jo imenovali kar biološka tovarna, saj neprestano obnavlja in proizvaja lase, nohte, loj in znoj ter sodeluje v številnih presnovnih procesih.
Koža raste z nami. V otroštvu še ni povsem kos vsem vplivom okolja, skozi življenje pa se prilagaja hormonskim spremembam, ki vplivajo na njeno mastnost, navlaženost, pigmentacijo, elastičnost in sijaj. Staranje kože je postopen proces, ki se kaže kot zmanjšana prožnost, manjša aktivnost lojnic, več pigmentacij in degenerativnih sprememb. Videz kože je pogosto odsev notranjega dogajanja v telesu.
V NADALJEVANJU PREBERITE ...
- Kaj ogroža celovitost kože?
- Lasje in nohti kot pokazatelj zdravja
- Koža kot del imunskega sistema
- Kaj pomeni izguba pigmenta?
- Kaj lahko naredimo sami?
Kaj ogroža celovitost kože?
Poleg naravnega staranja kožo najbolj obremenjujejo zunanji vplivi: sonce, onesnažen zrak, kemikalije, poškodbe ter temperaturne in vlažnostne spremembe.
Za zdravo kožo so ključni:
- uravnotežena prehrana,
- zadosten vnos tekočine,
- redno gibanje,
- kakovosten spanec.
Pomembno vlogo imajo tudi mikrohranila:
- vitamin C pri tvorbi kolagena,
- vitamin E kot antioksidant,
- vitamini skupine B za obnovo celic,
- cink za ohranjanje prožnosti.
Stres dokazano slabi imunski sistem in lahko sproži ali poslabša kronične bolezni, kot je npr. luskavica. Enako pomembna je ustrezna higiena spanja.
Zmerna izpostavljenost UV-žarkom omogoča tvorbo vitamina D. Prekomerna izpostavljenost pa povzroča opekline, pigmentacije, hitrejše staranje kože, oslabljen imunski odziv in večje tveganje za kožnega raka, vključno z melanomom. UV-sevanje je uvrščeno med dokazane karcinogene.
Koža ima »spomin« – poškodbe, nastale v mladosti, se lahko pokažejo šele čez desetletja. Zato:
- dojenčkov ne izpostavljamo neposrednemu soncu,
- redno izvajamo samo-pregledovanje znamenj (pravilo ABCDE),
- ob sumljivih spremembah pravočasno obiščemo zdravnika.
Lasje in nohti kot pokazatelj zdravja
Tudi spremembe na laseh in nohtih so lahko pomemben pokazatelj zdravstvenega stanja.
Izpadanje las je pogosto fiziološko (sezonsko), lahko pa ga sprožijo:
- stres,
- hormonske spremembe,
- nosečnost in dojenje,
- bolezni ščitnice,
- slabokrvnost,
- intenzivno hujšanje,
- nekatera zdravila ali kemoterapija.
Pogost vzrok izpadanja pri moških in ženskah je androgena alopecija, dedno pogojena preobčutljivost lasnih mešičkov na moške spolne hormone.
Pri nohtih so pogoste težave:
- vraščanje,
- glivične okužbe,
- vnetje obnohtja,
- spremembe barve ali oblike.
Temne lise, odstopanje nohta ali bolečina zahtevajo zdravniško obravnavo.
Koža kot del imunskega sistema
Koža je pomembna imunska pregrada. V njej delujejo imunske celice in koristni mikroorganizmi, ki skupaj zagotavljajo biokemično zaščito. Razvoj imunskega sistema je najintenzivnejši v zgodnjem otroštvu. Pretirana higiena in agresivna nega lahko porušita kožno bariero ter spodbudita napačne imunske odzive, kot so alergije, glivične in bakterijske okužbe, suha ali atopijska koža. Med pogostejšimi kožnimi boleznimi so atopijski dermatitis, urtikarija, angioedem, rozacea.
Atopijski dermatitis oz. kronično vnetje kože je preplet genetsko okvarjene kožne bariere, pretiranega imunskega odziva in pretiranega občutka srbeža. Vemo, da sta za njen nastanek ali poslabšanje kriva tudi stres in izpostavljenost alergenom. V zgodnjem otroštvu so kožne spremembe omejene na lice, zapestje in zunanje predele okončin. Z odraščanjem se le-te selijo na notranjo stran okončin in vodijo v zadebelitev kože.
Za rozaceo je značilna rdečina, razširjene žilice in v napredovali fazi tudi vnetne spremembe. Pomembno je zgodnje zdravljenje ter izogibanje sprožilcem (sonce, temperaturne spremembe, alkohol, začinjena hrana, dražeča kozmetika). Pri otrocih se številne nalezljive bolezni kažejo s kožnim izpuščajem, npr. norice in škrlatinka. Posebej velja poudariti, da je celulitis akutna bakterijska okužba kože in ne kozmetična sprememba. Kožne spremembe so lahko tudi neželeni učinek nekaterih zdravil.
Kaj pomeni izguba pigmenta?
Vitiligo je kronična bolezen, pri kateri nastajajo nepigmentirana področja kože. Ta so posebej občutljiva na sonce, zato zahtevajo dosledno zaščito. Ne glede na diagnozo je pravilna in nežna nega kože temelj uspešnega zdravljenja.
Kaj lahko naredimo sami?
- Ohranimo zdravo kožno mikrofloro.
- Izbirajmo blago, dermatološko preverjeno kozmetiko.
- Kožo redno in zadostno zaščitimo pred soncem (pomembna je tudi količina nanesenega izdelka).
- Posebno pozornost namenimo koži z dermatološkimi posebnostmi (akne, rozacea, vitiligo, koža po posegih).
- Posvetujmo se s farmacevtom o morebitnih fotosenzibilnih učinkih zdravil.
- Kožo redno vlažimo z izdelki, ki vsebujejo sečnino, hialuronsko kislino ter rastlinska ali mineralna olja.
Z uravnoteženim življenjskim slogom, primerno nego in pravočasnim ukrepanjem lahko ohranimo kožo zdravo – saj nam pogosto prva pokaže, kaj se dogaja v notranjosti telesa.
