Po nekaterih ocenah kar tri četrtine kliničnih odločitev v zdravstvu temelji na laboratorijskih preiskavah biološkega materiala. Mednje sodijo kri, urin, blato, likvor, tkiva, plodovnica, serum in drugi vzorci. Laboratorijska medicina je temelj sodobne diagnostike – kakovostni in pravočasni rezultati zdravniku pomagajo pri postavitvi diagnoze, spremljanju zdravljenja ter presejalnih programih, kadar gre za pomemben javnozdravstveni problem.
Razvoj tehnologije je laboratorijsko testiranje približal pacientu. Poleg klasičnih medicinskih laboratorijev danes poznamo tudi testiranje ob pacientu (POCT) in samotestiranje.
V NADALJEVANJU PREBERITE ...
- Ali znamo brati laboratorijske izvide?
- Trg laboratorijske diagnostike
- Testiranje ob pacientu (POCT)
- Samotestiranje
- Katere preiskave nas najpogosteje zanimajo?
- Priprava na laboratorijsko preiskavo
- Kam gre razvoj laboratorijske diagnostike?
Ali znamo brati laboratorijske izvide?
Ko pacient prejme laboratorijski izvid, se pogosto obrne na lekarniškega farmacevta za razlago rezultatov. Ključno je razumevanje referenčnih vrednosti, ki so podane v določenem intervalu (od–do). Te vrednosti so določene na podlagi meritev pri zdravih ljudeh in ob upoštevanju standardiziranih postopkov.
Rezultati analiz so lahko odvisni od:
- uporabljene metode in aparature,
- posameznikovega zdravstvenega stanja,
- bioloških dejavnikov.
Na nekatere dejavnike lahko vplivamo (prehrana, telesna teža, telesna dejavnost, počitek, uživanje alkohola, nosečnost, zdravila), na druge ne (starost, spol, dedni dejavniki). Zdravnika pogosto bolj kot posamezna vrednost zanima trend skozi čas ter povezanost z drugimi preiskavami in klinično sliko.
Pogosto vprašanje pacientov je, zakaj so dobili zdravila, če njihove vrednosti še niso tako visoke, kot pri komu drugemu. Zdravnik upošteva veljavne strokovne smernice, pridružene bolezni in dejavnike tveganja. Zato se obravnava med posamezniki razlikuje – ne spadamo vsi v isti koš.
Trg laboratorijske diagnostike
Dostop do laboratorijskih storitev je danes širok – poleg javne mreže so na voljo tudi zasebni laboratoriji doma in v tujini. Pri izbiri je pomembno preveriti:
- strokovno usposobljenost kadra,
- ustreznost prostorov in opreme,
- skladnost z zakonodajo in standardi kakovosti.
Izziv pogosto ni opraviti preiskave, temveč interpretirati rezultat. Zato je priporočljivo, da izvide vedno ovrednoti zdravnik v kontekstu celotnega zdravstvenega stanja.
Testiranje ob pacientu (POCT)
POCT (Point of Care Testing) izvaja zdravstveno osebje izven klasičnega laboratorija. Prednost je hitra dostopnost rezultatov, ki lahko vplivajo na takojšnje odločitve o zdravljenju. Uporablja se v urgentnih ambulantah, enotah intenzivne terapije, operacijskih dvoranah in patronažni službi.
Najpogosteje določamo:
- glukozo,
- elektrolite,
- hemoglobin,
- CRP (C-reaktivni protein),
- plinsko analizo krvi,
- srčni troponin,
- nekatere mikroorganizme.
POCT mora izpolnjevati enake zahteve kakovosti kot klasični medicinski laboratorij.
Samotestiranje
Samotestiranje izvaja pacient sam, najpogosteje pri spremljanju kroničnih bolezni, kot sta sladkorna bolezen in dislipidemija. Redno merjenje glukoze ali lipidov omogoča boljši nadzor bolezni.
S hitrimi testi lahko ugotavljamo tudi:
- nosečnost (hCG),
- plodne dni,
- prisotnost nekaterih prepovedanih drog,
- okužbo s SARS-CoV-2 (antigen ali protitelesa).
Pomembno je dosledno upoštevati navodila proizvajalca, saj nepravilna izvedba vpliva na zanesljivost rezultata. Kupujmo izključno medicinske pripomočke z ustreznimi oznakami in registracijo.
Katere preiskave nas najpogosteje zanimajo?
Hematološke preiskave
Osnovna preiskava je hemogram z diferencialno krvno sliko (bela krvna slika, rdeča krvna slika, trombociti). Rezultati pomagajo pri odkrivanju:
- okužb,
- alergij,
- anemij,
- vnetnih in avtoimunskih bolezni,
- malignih obolenj,
- motenj delovanja kostnega mozga.
Biokemične preiskave
Z njimi določamo elektrolite, glukozo, holesterol, bilirubin, proteine, CRP, encime, sečnino, hormone, vitamine, kreatinin in druge analite. Uporabne so:
- pri oceni delovanja ledvic, jeter in srca,
- pri spremljanju terapije,
- pri načrtovanju nadaljnje diagnostike.
Tumorski označevalci
Tumorski markerji niso primerni za splošno presejanje. Uporabljamo jih predvsem za spremljanje poteka bolezni in zaznavanje ponovitve. Primer je PSA (prostata specifični antigen), ki je značilen za prostato. Povišane vrednosti ne pomenijo nujno raka – lahko so posledica benignega povečanja prostate ali vnetja.
Koagulacijski testi
Uporabljajo se za prepoznavanje motenj strjevanja krvi.
Preiskave ščitnice
Pomagajo pri diagnostiki avtoimunskih bolezni in spremljanju zdravljenja bolezni ščitnice.
Urinske preiskave
Uporabne so za oceno delovanja ledvic ter zaznavanje okužb, zapletov sladkorne bolezni, vpliva zdravil in drugih stanj. Nosečnost v zgodnjih tednih dokazujemo z določanjem hCG v urinu.
Priprava na laboratorijsko preiskavo
Za zanesljiv rezultat je ključna pravilna priprava:
- odvzem krvi običajno zjutraj na tešče (približno 12 ur po zadnjem obroku),
- upoštevanje navodil glede jemanja zdravil,
- upoštevanje cirkadianega ritma (npr. železo, kortizol nihata čez dan),
- pravilen odvzem urina (vsaj 1–2 uri po zadnjem uriniranju; med menstruacijo se odvzem odsvetuje).
Vedno sledimo navodilom zdravnika ali laboratorija.
Kam gre razvoj laboratorijske diagnostike?
Razvoj novih bioloških označevalcev in naprednih tehnologij omogoča vse zgodnejše odkrivanje bolezni ter bolj personalizirano zdravljenje. Zdravstvena oskrba se vse bolj približuje pacientu – s poudarkom na preventivi, zgodnji diagnostiki in boljšem obvladovanju kroničnih bolezni.
Lekarniški farmacevt, kot lahko dostopen zdravstveni strokovnjak, ima pri tem pomembno vlogo pri razlagi rezultatov in usmerjanju pacienta k ustrezni obravnavi.
