Za lajšanje prehladnih težav je na voljo paleta izdelkov Galenskega laboratorija, več informacij lahko dobite v lekarni našega zavoda.
Prehlad je najpogostejša virusna okužba. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, najpogostejši so iz družine rinovirusov in koronavirusov, če je povzročitelj prehlada adenovirus, je prehlad težji in zahteva več pozornosti.
V nadaljevanju preberite:
- Kako prepoznamo prehlad?
- Trajanje prehlada
- Kako se prehlad širi?
- Ali prehlad lahko preprečimo?
- Zdravljenje prehlada
- Katera zdravila in zdravilne pripravke največkrat svetujemo pri prehladih?
- Kdaj svetujemo obisk pri zdravniku?
Kako prepoznamo prehlad?
Prehlad se lahko pojavi že naslednji dan po okužbi ali najpozneje tri dni po okužbi, ko virus predre prvo obrambno linijo v sluznici. Najbolj smo kužni 24 ur pred izbruhom simptomov, virus pa je v telesu še 10 dni po pojavu bolezenskih znakov.
Najprej se pojavijo nelagodje v nosu in žrelu, kihanje, nahod in slabo počutje, prvi znaki vnetja pa so zamašen nos, suhost in bolečina v žrelu ter hripavost. Telesna temperatura je na začetku lahko nekoliko povišana. Izcedek iz nosu je voden, bister in še najbolj moteč, kasneje pa se zgosti, postane moten, rumenozelen in manj obilen. Prehlad običajno spremlja tudi kašelj.
Trajanje prehlada
Običajno mine v 4 do 10 dneh, suh ali vlažen kašelj pa lahko traja dlje, tudi en mesec ali več. Včasih lahko pride do zapletov, kot sta vnetje obnosnih votlin (sinusitis) in vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih). Pri okužbah spodnjih dihal je najpogostejši zaplet pljučnica.
Kako se prehlad širi?
Prehlad se širi z neposrednim stikom, z izločki iz bolnikovih zgornjih dihal, ki pridejo na kožo zdrave osebe ali predmete (npr. kljuke, pipe, telefoni, papir – virus aktiven do 2 uri). Najpogosteje viruse prenesemo z umazanimi rokami na nosno sluznico ali očesno veznico, zato je higiena rok v obdobju prehladov zelo pomembna.
Ali prehlad lahko preprečimo?
Virusi se prenašajo predvsem s telesnim stikom, zato je pomembno, da:
- roke si pogosto umivamo z milom in toplo vodo,
- z rokami se ne dotikamo nosu in oči,
- izogibamo se javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi,
- kašljamo in kihamo v zgornji del rokava ali v robček,
- papirnate robčke po uporabi takoj zavržemo,
- od tistega, ki kašlja in kiha, se čimbolj oddaljimo.
Najpomembnejše je vsekakor redno umivanje rok. Mila virusov sicer ne uničijo, ampak jih pomagajo mehansko odstraniti.
Zdravljenje prehlada
Zdravljenje prehladnih obolenj je simptomatsko (blažimo trenutne, moteče znake prehlada) in je še posebej pomembno v prvih treh dneh.
Farmacevti se moramo najprej seznaniti z bolnikovim zdravstvenim stanjem, da mu lahko svetujemo samozdravljenje oz. ga napotimo k zdravniku. Opredelimo jakost in trajanje simptomov prehlada, povprašamo še o morebitnih drugih težavah (kronične nenalezljive bolezni). Pri izbiri pravega zdravila ima pomembno vlogo razvojna faza prehlada in ali se takšen prehlad velikokrat ponavlja. V večini primerov svetujemo samozdravljenje s pripravki za lajšanje simptomov prehlada, če pa ocenimo, da je jakost simptomov takšna, da lahko pride do bakterijskega tonzilitisa, faringitisa, sinuzitisa ali bronhitisa, napotimo bolnika k zdravniku. Previdni smo pri svetovanju samozdravljenja pri otrocih, mlajših od dveh let, nosečnicah, doječih mamicah in bolnikih, starejših od 65 let.
Nasvet
- počitek,
- pitje toplih napitkov,
- uživanje lahke hrane.
Katera zdravila in zdravilne pripravke največkrat svetujemo pri prehladih?
Ker proti povzročiteljem prehlada nimamo ustreznih zdravil, blažimo le njegove simptome, ti pa so največkrat nahod, zamašen nos, kihanje, kašljanje, glavobol, draženje ali bolečina v žrelu, včasih je le malo povišana telesna temperatura. Če se pojavlja posamezen simptom izraziteje kot ostali, svetujemo poleg počitka, toplih napitkov in lahke hrane še zdravilo za blažitev le tega simptoma, če pa so prisotni in tudi moteči vsi simptomi hkrati, svetujemo zdravila, ki vsebujejo več zdravilnih učinkovin in delujejo hkrati na bolečino, povišano telesno temperaturo, nahod in kašelj.
Pripravkov za lokalno protimikrobno in protibolečinsko delovanje ne priporočamo otrokom, mlajšim od 6 let in pacientom s prirojeno netoleranco za fruktozo, svetujemo pa 6 – 8 pastil na dan in le nekajdnevno uporabo (benzidaminijevega klorida le 4 tbl. na dan).
Kdaj svetujemo obisk pri zdravniku?
Priporočamo, da ob znakih prehlada obiščejo zdravnika starejši bolniki, dojenčki, mlajši otroci, nosečnice in doječe mamice. Obisk pri zdravniku pa priporočamo tudi:
- kadar traja prehlad več kot sedem dni,
- pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot 3 dni,
- pri oteženem dihanju in požiranju,
- pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot 3 dni in kašlju, ki traja več kot 7 dni,
- pri glavobolu in bolečinah v predelu obnosnih votlin,
- pri hujšem glavobolu in občutku trdega vratu,
- pri bolečinah v ušesih.
