V nadaljevanju si preberite:
- Vrste in vzroki možganske kapi
- Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
- Kako spoznamo bolnika z možgansko kapjo?
- Obravnava bolnika z možgansko kapjo v bolnišnici in zdravljenje možganske kapi
- Zdravljenje ishemične možganske kapi
- Zdravljenje z zdravili
- Posledice možganske kapi
- Ali lahko možgansko kap preprečimo?
- Ponovitev možganske kapi
Vrste in vzroki možganske kapi
Vzrok za nastanek možganske kapi je najpogosteje zapora žile, ki povzroči ishemično možgansko kap, ali razpok žile in posledična možganska krvavitev, kar vodi v hemoragično možgansko kap.
- Ishemična možganska kap je najpogostejša vrsta možganske kapi. Nastane zaradi zapore možganske arterije, kar preprečuje normalen pretok krvi v del možganov. Zapora je lahko posledica tromboze, kjer se strdek tvori na mestu zoženja arterije, ali embolije, kjer strdek, ki nastane na drugem mestu, npr. V srcu ali v večji arteriji, prepotuje krvni obtok do mesta zoženja in povzroči zaporo. Ta zapora zmanjša oskrbo možganskih celic s kisikom in hranili, kar onemogoči njihovo normalno delovanje. Posledično se pojavijo simptomi možganske kapi, kot so nenadna, delna ali popolna ohromitev polovice telesa, motnje govora, nespretnost okončin in druge težave. Če zapora traja predolgo, del možganov, ki ga oskrbuje prizadeta arterija odmre, kar lahko privede do trajnih posledic.
- Druga vrsta možganske kapi je hemoragična možganska kap. Gre za možganske krvavitve, ki jih delimo na znotrajmožganske in subarahnoidne krvavitve. Ta vrsta možganske kapi nastane kot posledica razpoka možganske arterije. Kri uniči tkivo na mestu razlitja. Najpogostejši vzrok za nastanek je dolgotrajna in nezadostno nadzorovana arterijska hipertenzija. Redkeje nastane zaradi žilnih nepravilnosti (angiom, areteriovenska malformacija) ali motnje v strjevanju krvi.
Poleg ishemičnih in hemoragičnih možganskih kapi obstaja tudi prehodna pretočna motnja (tranzitorna ishemična ataka ali tia), znana tudi kot manjša (mini) možganska kap. Tia nastane, ko je pretok krvi v določen del možganov začasno prekinjen. Simptomi tia so podobni tistim pri možganski kapi, vendar so običajno kratkotrajni in ne povzročijo trajnih poškodb možganov. Kljub temu predstavlja resen opozorilni znak, saj nakazuje povečano tveganje za nastanek prave možganske kapi.
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
Na nastanek možganske kapi vplivajo številni dejavniki tveganja, ki jih lahko razdelimo na spremenljive in nespremenljive. Med spremenljive dejavnike spadajo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), sladkorna bolezen, nereden in hiter srčni utrip (atrijska fibrilacija), povišan holesterol, debelost, prehodna pretočna motnja (tia ali mini možganska kap), miokardni infarkt, izrazita zožitev notranje karotidne arterije, telesna neaktivnost, nezdrava prehrana, stres ter čezmerno uživanje alkohola. Nespremenljivi dejavniki vključujejo starost nad 55 let, moški spol in genetsko nagnjenost k boleznim srca ter ožilja.
Kako spoznamo bolnika z možgansko kapjo?
Akronim GROM označuje najpogostejše znake/simptome možganske kapi: G - govor (nezmožnost govora ali slabo artikuliran govor), R - roka (ohromelost ali šibkost ene roke in/ali noge na isti strani telesa), O – obraz (asimetrija obraza, povešen ustni kot na eni strani obraza, običajno na strani ohromelih udov), M - minuta (mudi se; pokličite 112).
Prepoznavanje bolnika z možgansko kapjo je ključnega pomena za hitro ukrepanje in učinkovito zdravljenje. Pri tem si lahko pomagamo z akronimom GROM, ki označuje najpogostejše znake/simptome možganske kapi: G - govor (nezmožnost govora ali slabo artikuliran govor), R - roka (ohromelost ali šibkost ene roke in/ali noge na isti strani telesa), O – obraz (asimetrija obraza, povešen ustni kot na eni strani obraza, običajno na strani ohromelih udov), M - minuta (mudi se; pokličite 112). Pojavijo se lahko tudi druge nevrološke motnje, kot so zmanjšano vidno polje (redkeje popolna slepota), dvojni vid, nenadna huda vrtoglavica, motnje požiranja, nenadzorovano odvajanje blata ali urina, krči, zmedenost ali motnje zavesti. Ob pojavu teh znakov je potrebno nemudoma poklicati številko 112 in sporočiti sum na možgansko kap, nato pa slediti navodilom dispečerja. Osebi ne dajemo ničesar jesti ali piti. Zabeležimo si točen čas nastopa prvih simptomov in znakov možganske kapi, saj je časovni okvir ključen za učinkovito nadaljnje zdravljenje.
Obravnava bolnika z možgansko kapjo v bolnišnici in zdravljenje možganske kapi
Možganska kap je nujno medicinsko stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo. Zdravnik glede na bolnikovo klinično sliko določi vrstni red diagnostičnih preiskav. Osnovo predstavlja klinični nevrološki pregled, s katerim oceni stopnjo nevrološke okvare. Ključnega pomena je slikovna diagnostika možganov – računalniška tomografija glave (ct) ali magnetna resonanca (mr), ki omogočata razlikovanje med ishemično in hemoragično možgansko kapjo. Ob tem izmeri krvni tlak, raven krvnega sladkorja in holesterola. Opravi tudi elektrokardiogram (ekg) in ultrazvočno preiskavo vratnih žil. Če vzrok ni potrjen, sledi še ultrazvočna preiskava srca. Pri mlajših bolnikih so pogosto potrebni dodatni laboratorijski testi za ugotavljanje motenj strjevanja krvi ali morebitnih sistemskih (npr. Revmatoloških) bolezni.
Zdravljenje ishemične možganske kapi
Uspešnost zdravljenja ishemične možganske kapi je močno odvisna od časa, ki preteče med pojavom simptomov in začetkom zdravljenja. Največjo učinkovitost dosežemo z zgodnjo intravensko trombolizo (ivt), ki mora biti izvedena v prvih 4,5 urah po začetku simptomov. Zdravljenje vključuje aplikacijo rekombinantnega tkivnega aktivatorja plazminogena, ki raztopi krvni strdek in obnovi prekrvavitev prizadetega dela možganov. Krajši kot je čas od začetka zdravljenja, večja je verjetnost za uspešen izid in manjše je tveganje za zaplete. Z napredkom radioloških diagnostičnih metod, predvsem z uvedbo perfuzijske računalniške tomografije (ctp), je mogoče časovno okno za ivt podaljšati do 9 ur. To velja zlasti za bolnike, pri katerih čas začetka kapi ni natančno znan (kap med spanjem). Pri tem mora biti s ctp potrjeno, da gre za reverzibilno možgansko ishemijo in infarkt še ni dosežen. Pri zapori večjih možganskih arterij, zlasti kadar je ivt neučinkovita, pride v poštev mehanska trombektomija. Pri njej skozi femoralno arterijo v dimljah uvedejo kateter in s pomočjo posebnih mehanskih pripomočkov (aspiracijski katetri, …) odstranijo strdek iz arterije. Časovno okno za ta postopek je običajno 6 do 8 ur, v določenih primerih tudi dlje. Kadar do zapore možganske arterije pride zaradi njene prehodne zožitve, lahko zožitev premostimo tudi s trajno žilo opornico.
Zdravljenje z zdravili
Izbira ustreznih zdravil je individualno prilagojena in temelji na vzroku ishemičnega dogodka. Cilj zdravljenja je preprečiti ponovitev možganske kapi, pri čemer je terapija običajno dolgotrajna oziroma doživljenjska. Bolniki po možganski kapi običajno prejemajo zdravila iz različnih skupin.
Zdravila proti strjevanju krvi kot so antitrombotična zdravila (acetilsalicilna kislina, klopidogrel) in/ali antikoagulacijska zdravila (varfarin, dabigatran, rivaroksaban, apiksaban). Njihova uporaba je odvisna od prisotnosti srčno-žilnih dejavnikov tveganja, kot je atrijska fibrilacija. Po možganski kapi se ciljne vrednosti krvnega tlaka lahko razlikujejo glede na bolnikovo splošno zdravstveno stanje, večinoma pa so priporočene vrednosti pod 130/85 mm hg. Za doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka imamo na voljo več skupin zdravil za zniževanje krvnega tlaka, antihipertenzivnih zdravil, z različnim načinom delovanja (zaviralci angiotenzinske konvertaze, zaviralci kalcijevih kanalčkov, diuretiki, beta blokatorji, …). Pogosto je za učinkovito zdravljenje potrebnih več učinkovin iz različnih skupin. Za lažje odmerjanje so kombinacije na voljo v eni tableti. Pri vseh bolnikih z možgansko kapjo, katere vzrok je ateroskleroza, se priporoča intenzivno zniževanje ldl holesterola z zdravili, zlasti statini. Ciljna vrednost ldl holesterola po možganski kapi je pod 1,8 mmol/l. Takoj po možganski kapi potrebujemo visoke odmerke zdravil, ki jih glede na vrednosti holesterola kasneje prilagajamo. Če je pri bolniku ugotovljena sladkorna bolezen, bolnik prejme tudi zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni (antidiabetiki). Priporočena vrednost glukoze na tešče je pod 6,1 mmol/l.
Posledice možganske kapi
Posledice možganske kapi se razlikujejo glede na prizadeti del možganov, obseg okvare in hitrosti ukrepanja. Pri možganski kapi pride do odmrtja živčnih celic, ki jih ni mogoče nadomestiti, a lahko njihovo funkcijo v nekaterih primerih prevzamejo neprizadeti deli možganov. Ob vztrajni rehabilitaciji se lahko hitreje ponovno vzpostavi izgubljeno delovanje, zato je ključnega pomena zgodnja in ciljno usmerjena vadba. Pogoste posledice vključujejo mišično oslabelost, motnje ravnotežja, govora (motena izgovorjava, motnja tvorbe glasu, motnja notranjega govora), požiranja (disfagija), inkontinenco ter spremembe zaznavanja. Pojavijo se tudi vedenjske in čustvene spremembe, kot so razdražljivost, depresija, utrujenost. Možganska kap je pogost vzrok za epileptične napade. Okrevanje je dolgotrajno in individualno. Največji napredek je običajno dosežen v prvih šestih mesecih. Rehabilitacija, ki vključuje interdisciplinaren tim strokovnjakov, je usmerjena v povrnitev čim večje samostojnosti bolnika.
Ali lahko možgansko kap preprečimo?
Tveganje za pojav možganske kapi lahko učinkovito zmanjšamo s spremembo življenjskega sloga.
To vključuje redno telesno aktivnost (vsaj 30 minut zmerne aerobne vadbe dnevno), vzdrževanje ustrezne telesne teže (itm < 25 kg/m2) in uživanje uravnotežene prehrane, bogate s svežim sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žitaricami, stročnicami (stročji fižol, grah, leča, čičerika), ribami ter nenasičenimi maščobami (omega-3 maščobne kisline).
Ključno vlogo v preventivi možganske kapi imajo tudi obvladovanje stresa, spodbujanje možganskega fitnesa (urjenje spomina) ter zdravljenje motenj spanja. Ključno je redno merjenje krvnega tlaka (<140/90 mmhg), kontrola krvnih maščob (ldl holesterol < 3,0 mmol/l) in sladkorja v krvi (vrednost glukoze na tešče < 6,1 mmol/l). V primeru nerednega srčnega utripa se svetuje obisk zdravnika.
Čemu se je potrebno izogibati? Priporoča se omejitev vnosa nasičenih maščob in soli. Pripravljene hrane ne solimo dodatno. Izogibati se je potrebno uživanju rdečega mesa, mastne in ocvrte hrane, masla ter živilom z visoko vsebnostjo enostavnih ogljikovih hidratov (bele testenine, beli kruh, sladkane pijače, sladkarije). Odsvetuje se kajenje in čezmerno uživanje alkohola.
Ponovitev možganske kapi
Verjetnost ponovitve možganske kapi ostaja visoka, zlasti v prvem letu po dogodku (10 % – 20 %). V naslednjih letih tveganje nekoliko upade, in znaša med 5 % in 8 %.
Pojav možganske kapi pomeni tveganje za ponovni dogodek, zato je sekundarna preventiva, ki poleg spremembe življenjskega sloga vključuje redno ter pravilno jemanje zdravil (kot so zdravila proti strjevanju krvi, za zniževanje povišanega krvnega tlaka, holesterola in maščob ter glukoze v krvi, ključna.
