Putika, znana tudi kot protin, giht ali urični artritis, je presnovna bolezen, pri kateri se v telesu kopiči sečna kislina. Ko njena raven v krvi preseže mejo topnosti, se začnejo kristali sečne kisline nalagati v sklepih, lahko pa tudi v tetivah in mehkih tkivih. To sproži vnetje, ki se kaže z močno bolečino, oteklino, rdečino in občutljivostjo prizadetega mesta.
Včasih je bila putika izjemno redka bolezen, omejena na kralje in zelo premožne ljudi, zato je bila znana kot bolezen kraljev. Danes pa se lahko pojavi pri vsakemu.
V nadaljevanju preberite ...
Še prej pa poslušajte radijsko oddajo, v kateri je gostoval naš magister farmacije Primož Lokošek.
Zakaj nastane putika?
Putika nastane, ko pride do sprememb pri presnovi in izločanju sečne kisline. Do tega pride zaradi pretiranega nastajanja sečne kisline ali pa zmanjšanega izločanja preko ledvic, pri večini bolnikov sta prisotna oba razloga.
Sečna kislina nastaja pri razgradnji purinov, ki so predvsem del genskega zapisa (adenozin, gvanozin) in znotrajceličnih obveščevalnih (cAMP) ter energijskih molekul (ATP). Purini se tako nahajajo že v našem telesu in v večini živil v različnih količinah, zato imajo predvsem prehrana, uživanje alkohola in življenjski slog vpliv na pojav putike.
Dejavniki za pojav putike:
- prehrana bogata s purini (sardele, drobovina, rdeče meso, morski sadeži, stročnice),
- uživanje alkohola,
- fruktoza (predvsem v sladkih pijačah, predelanih živilih),
- okvara ledvic,
- določena zdravila,
- debelost,
- sladkorna bolezen tipa 2,
- povišan krvni tlak,
- povišani trigliceridi,
- rakava obolenja in
- genetska nagnjenost (pogostejša pri moških in v določenih družinah).
Kako prepoznamo putiko?
Najznačilnejši znak prvega pojava putike je nenadna, huda bolečina v enem sklepu, najpogosteje v sklepu palca na nogi in lahko traja do dva tedna. Napad se pogosto začne ponoči, bolečina pa je tako močna, da bolnik ne prenese niti dotika odeje. Sklep je tudi rdeč, vroč in otekel.
Po umiritvi vnetja lahko sledijo meseci ali celo leta brez težav. Če se povišana serumska koncentracija sečne kisline ne zdravi, postanejo napadi pogostejši, trajajo dlje in prizadenejo več sklepov (kolena, gležnje, zapestja, komolce ali prste). Pri hudi obliki, ko je vnetih več sklepov hkrati, se lahko pojavi tudi povišana telesna temperatura in splošna slabost. V tem primeru je nujna intervencija zdravnika.
Po več letih neurejene bolezni se razvije kronična putika, pri kateri se sečna kislina trajno odlaga v sklepih in tkivih. Posledica so tofi (trdi depoziti kristalov sečne kisline pod kožo), deformacije sklepov, omejena gibljivost, uratni ledvični kamni in ledvična okvara (uratna nefropatija). Prav tako se poveča tveganje za kardiovaskularne bolezni.
Kako zdravimo putiko?
Ob prvem pojavu znakov, ki bi kazali na putiko, je potrebno obiskati zdravnika. Zdravnik bo najprej izključil druge vzroke kot na primer infekcijo, nato pa s pomočjo simptomov, laboratorijskih izvidov, punkcije sklepa in/ali slikovne diagnostične metode (ultrazvok, rentgen) potrdil bolezen.
V večini primerov je potrebno zdraviti z zdravili, da ne bi prišlo do sprememb v sklepu in pogostejših napadov. Zdravljenje putike poteka v dveh fazah: blaženje akutnega napada in dolgotrajno uravnavanje sečne kisline.
Pri zdravljenju akutnega napada je cilj zmanjšati vnetje in bolečino. Uporabljajo se nesteroidna protivnetna zdravila in kolhicin. V primeru neprenašanja prej omenjenih zdravil pa se predpiše kortikosteroid. Najpogostejša nesteroidna protivnetna zdravila so ibuprofen, naproksen in diklofenak. Če ima bolnik težave z želodcem, pa se mu lahko predpiše etorikoksib ali drug selektiven zaviralec COX-2.
Pri bolnikih, ki imajo pogoste akutne napade kljub nefarmakološkim ukrepom, je potrebno zniževati raven sečne kisline v plazmi (pri hudi obliki pod 0,3 mmol/L) dodatno z zdravili. Zdravnik ima na voljo zdravili alopurinol in febuksostat, oba zmanjšata tvorbo sečne kisline. Zdravljenje lahko traja celo življenje in je zelo učinkovito, če bolnik sodeluje pri zdravljenju.
Kaj lahko storimo sami?
V akutni fazi je treba počivati in prizadeti sklep hladiti s hladnimi obkladki (če prenesemo dotik), da se zmanjša oteklina. Smiselno je tudi dvigniti ud, na katerem je vnet sklep. To počnemo, dokler težave vztrajajo.
Istočasno začnemo s spremembo življenjskega sloga, ki pa naj bo doživljenjska.
Sami lahko:
- zmanjšamo uživanje hrane bogate s purini (sardele, drobovina, rdeče meso, morski sadeži, stročnice),
- izogibamo se alkohola (predvsem piva) in sladkih pijač s fruktozo,
- povečamo vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in nemastnih mlečnih izdelkov,
- pijemo veliko vode (vsaj 2 litra dnevno), da se sečna kislina lažje izloča,
- ohranjamo zdravo telesno težo in redno telesno aktivnost,
- zmanjšamo sol in nasičene maščobe, ki poslabšajo presnovo,
- v prehrano dodamo vitamin C in
- pijemo čaje, ki povečajo nastajanje urina (čaj za lajšanje revme in putike, kopriva, preslica, regrat), in kavo.
|
Priporočljiva živila pri putiki |
Živila, ki se jim je treba izogibati |
|
Zelenjava (zmerno špinačo, šparglje, cvetačo) |
Drobovina (jetra, ledvica, srce) |
|
Sadje (razen zelo sladkega, npr. grozdje, banane) |
Morski sadeži (školjke, rakci) in sardele |
|
Polnozrnati izdelki (polnozrnat kruh, ovseni kosmiči, rjavi riž) |
Rdeče meso (govedina, svinjina, jagnjetina) |
|
Manj mastni mlečni izdelki |
Mastne ribe (losos, skuša) |
|
Jajca |
Alkohol, zlasti pivo |
|
Oreščki, semena |
Sladke pijače s fruktozo |
|
Krompir, riž, testenine |
Stročnice (leča, grah, fižol) |
|
Rastlinske maščobe (oljčno, repično olje) |
Ocvrta hrana |
|
Voda, kava v zmernih količinah |
Sladkarije, peciva, sirupi |
|
Zeliščni čaji (kopriva, preslica, regrat) |
Mesne juhe in omake |
Danes je putika pogostejša bolezen in ni več rezervirana samo za bogate, ampak je lahko prisotna pri vsakemu z nezdravim načinom življenja. Sama putika ni nevarna bolezen, vendar brez ukrepanja lahko pride do zapletov in tudi smrti. Z zdravim načinom življenja, pravočasnim zdravljenjem in vztrajnostjo je putiko mogoče uspešno obvladovati ter preprečiti njene trajne posledice.
