Je bolezen sodobnega časa, katere pojavnost s staranjem prebivalstva narašča. S pomenljivim imenom, starostna degeneracija rumene pege, jo tako uvrščamo v sam vrh bolezni starostnikov. V družbi, ki zahteva hitro prilagajanje na nove informacijske tehnologije, je njen socialni vidik še kako pomemben. Obravnava te bolezni ni le medicinska, lotevamo se je z vključevanjem različnih strok. Ta vidik je ključen, da se pacienti čim hitreje in najbolje vključijo v družbo, ohranjajo samostojnost in neodvisnost. Bolezen tako ni neobvladljiva, zagotovo pa ima velik pomen preventivno vedenje.
V razvitem svetu je ta bolezen vodilni vzrok slepote v starostni skupini nad 60 let. Bolezen je počasi napredujoča in pogosto obojestranska, locirana na mrežnico, natančneje rumeno pego. Mesto je odgovorno za ostrino vida, branje, zaznavanje kontrastov in drugih podrobnosti. Degenerativna sprememba rumene pege s pridruženimi brazgotinami na mestu vodi v invalidnost. Oboleli vse težje bere, piše, riše, vozi in prepoznava obraze. ARMD je tako bolezen, ki vodi v izgubo vida v območju ostrosti vida. Postopoma izginja središčni vid, medtem ko obrobje ostaja neprizadeto. Periferni vid je tisti, ki še omogoča samostojnost ter vsakodnevne dejavnosti. Bolezen ni dedna, lahko pa govorimo o dedni nagnjenosti. Zaradi visoke starosti propadata mrežnica in žilnica v rumeni pegi.
Poslušajte radijsko oddajo:
Rumena pega ali lat. Makula (pega)
Velika je samo okoli 5 mm, za riževo zrno. Leži na mrežnici, le-ta pa na zadnjem delu očesa. Mrežnica je preplet živčnih vlaken, fotoreceptorjev, ki so najbolj skoncentrirani ravno na območju rumene pege. Ločimo dve vrsti fotoreceptorskih celic, čepnice ter paličnice. Prve omogočajo barvno gledanje ob intenzivnejši osvetlitvi, druge pa nočno, črno-belo ob šibki osvetlitvi. Fotoreceptorji so sposobni pretvorbe svetlobe v električni impulz. V možganih se električni impulz pretvori v sliko. Torej lahko rečemo, da šele z možgani zares vidimo.
Kaj je centralni vid?
Centralni ali osrednij vid je tisti, ki ga zagotavlja osrednji del mrežnice, torej rumena pega. Ta del mrežnice je odgovoren za ostrino vida, za majhne podrobnosti, barvne kontraste. Preostali del mrežnice omogoča periferni vid. S perifernim vidom se orientiramo v prostoru, zaznamo gibanje okoli nas, zamegljene sosednje predmete. Slednji je bolje razvit pri ženskah, centralni pa pri moških.
Bolezni mrežnice delimo v grobem na:
- Bolezni mrežničnega žilja (npr. diabetična retinopatija).
- Degenerativne bolezni mrežnice.
- Mrežnična distrofija.
- Toksične in vnetne bolezni mrežnice.
- Tumorji mrežničnega tkiva.
Velja omeniti diabetično retinopatijo, katere vzrok je previsoka koncentracija glukoze v krvi, kar vodi v prizadetost drobnega žilja očesa. Slabo obvladovana bolezen lahko vodi h krvavitvam v steklovino, odstop mrežnice, oteklino rumene pege ali celo slepoto.
»Suha« in »mokra« oblika bolezni
ARMD se pojavlja v suhi in mokri obliki. Suha (neeksudativna ali atrofična) oblika je pogostejša, pojavlja se v približno 80%, je manj usodna. Kaže se v rumenih usedlinah na mrežnici. Zanjo načeloma ne obstaja učinkovita terapija. Njen proces lahko upočasnimo z zdravim življenjskim slogom, uravnoteženo in zdravo prehrano s poudarkom na nekaterih hranilih npr. beljakovine, maščobe ter mikrohranila v pravem razmerju in količini. Pacienti jemljejo ustrezne preparate doživljenjsko in po posvetu z oftalmologom. Na tem področju je moč zaslediti tudi razvoj novih laserskih tehnologij, ki bi uspešno obvladovala začetna/zgodnja stanja napredovale bolezni.
Težja prizadetost vida je mokra oblika (eksudativna ali neovasularna). Njena pojavnost je približno 20%. Bolezen lahko hitro napreduje. Vzrok temu je hiter in nenormalen razrast žilja v področju rumene pege, iz katerega izteka tekočina. Slika, ki jo pacient vidi je, kot bi bila v središču prekrita s sivo ploščo, medtem ko je rob prepoznaven.
Kateri so glavni dejavniki tveganja starostne degeneracije rumene pege?
Vzrokov bolezni ne poznamo. Govorimo o dejavnikih tveganja, ki lahko povečajo možnost za nastanek bolezni. Med glavne dejavnike tveganja štejemo kajenje, debelost, visok krvni tlak, premalo gibanja, nezdrava in neuravnotežena prehrana, tudi bela polt, pretirana izpostavljenost UV- sevanju brez zaščitnih sončnih očal, slaba mikrocirkulacija. Ne pozabimo na kumulativne učinke (se seštevajo) visokoenergijske modre svetlobe (LSC zasloni, pametni telefoni), ki z leti lahko vodijo v nepopravljivo škodo na očesni mrežnici.
Preventivno vedenje
Preventivni programi in naloge zdravstvenih delavcev so, tako kot pri večini ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, usmerjeni k spodbujanju telesne aktivnosti, zdravi prehrani z dovolj sadja in zelenjave, ustrezni pokritosti z vitamini, zlasti topnimi v maščobah, pa odvajanju od cigaret. Izpostavljenost UV žarkom sončne svetlobe in v veliki meri tudi visokoenergijski modri svetlobi modernih tehnologij (LCD-zasloni, pametni telefoni) sta dva pomembna dejavnika tveganja, ki ne prizanašata niti starostnikom.
Kako prepoznamo suho obliko armd?
Začetni simptomi se kažejo kot zamegljen, moten ali ukrivljen vid. Izguba dela slike v središču ali »manj žive« barve so že značilni simptomi napredovale bolezni. K upočasnjenemu napredovanju bolezni bistveno pripomore zdrav življenjski slog, zdrava in uravnotežena prehrana, bogata z antioksidanti, ter redne kontrole pri oftalmologu. Povečane potrebe oz. primanjkljaj nadomeščamo s prehranskimi dopolnili, v katerih so zastopane kombinacije vitaminov A,C, E in D, antioksidantov lutein-a ter zeaksantin-a, cink-a , omega-3 maščobnih kislin. Tako tudi upočasnimo prehod suhe degeneracije v vlažno. Za redno samokontrolo uporabljamo Amslerjev mrežni test.
Amslerjev mrežni test:
Amslerjev test predstavlja Amslerjevo mrežo, sredi katere je črna pika. Na mrežo gledamo iz razdalje 30-40 cm. Gledamo lahko tudi z očali, če jih uporabljamo pri branju. Pokrijemo eno oko. Osredotočimo se na točko, ki je v sredini mreže.
So črte ravne?
- Črte ne smejo biti popačene, nejasne (manjka del črt) ali valovite.
- Imajo vsi kvadrati enako velikost?
- Vidimo vse štiri kote?
- Ponovimo test še z drugim očesom. Ob pojavu nepravilnosti obiščemo zdravnika.
Katera hranila še posebej pripomorejo k ohranjanju vida?
- Lutein
- Zeaksantin
- Vitamin A
- Vitamin E
- Cink
- Vitamin D
- Omega 3- maščobne kisline
S pravilno prehrano nad armd:
Lutein je organski pigment (barvilo), eden od glavnih karotenoidov, ki ga najdemo v človeškem očesu. Karotenoidi so v maščobah topni in barviti antioksidanti, ki dajejo živilu svetlo rdečo, rumeno, oranžno barvo. So nujno potrebna hranila, ki jih v telo vnašamo s hrano. Kopičijo se v strukturah, ki so izpostavljene sončni svetlobi (nadzemni rastlinski deli, živalski deli; koža, oči). Luteina je več v očesni makuli (rumeni pegi) na mrežnici.
Mrežnica je svetlobno občutljiva plast na zadnji strani očesa in je gosto prepletena z živčevjem, zato jo prištevamo k možganom. Lutein deluje kot očesni filter, saj ščiti očesna tkiva pred poškodbami zaradi sončne svetlobe. Je tudi antioksidant, ker ščiti pred oksidativnimi procesi na tkivih. Živila, bogata z luteinom, so jajčni rumenjak, zelena listnata zelenjava, denimo špinača, ohrovt. Slednji prednjači po vsebnosti. Najdemo ga še v koruzi, kiviju, grozdju, bučkah. Lahko ga nadomeščamo v obliki prehranskih dopolnil, zlasti pri katarakti (sivi mreni) in starostni degeneraciji makule. Uživanje do 20 mg dnevno, kot del prehrane ali kot dodatek, je varen odmerek. Najboljšo absorpcijo dosežemo z obrokom, ki vsebuje več maščob.
Drug pomembnejši karotenoid in prav tako močan antioksidant za zdravje oči je zeaksantin. Z luteinom ne delujeta sinergistično, kar pomeni, da ne potrebujeta drug drugega za delo. Rumeni pigment obeh molekul deluje po principu sončnih očal, saj filtrira modro svetlobo. Zeaksantin najdemo prav tako v nekaterih barvitih živilih. Koristen pa ni le očesu. Veliko prispeva k obvladovanju radikalskih rakcij in s tem oksidativnega stresa ter vnetja na jetrnih celicah, stenah arterij. Oba karotenoida »pomagata« pri dobrem holesterolu in tako posredno zavirata vnetne procese na steni arterij, aterosklerozi. Okoli 2 mg zeaksantina dnevno je koristni odmerek pri zmanjševanju tveganja za napredovale starostne očesne bolezni.
Vitamin A ima vlogo pri ohranjanju vida. Je pogost prehranski kompozit za oči. Je vitamin, ki ga je potrebno v telo vnesti s hrano, bodisi živalskega ali rastlinskega izvora. V kolikor gre za živalski vir (jetra, polnomastno mleko, sir, maslo), govorimo o retinolu, ki ga telo uporablja neposredno. Rastlinski viri vsebujejo karotenoid (predvitamin A), ki ga telo po zaužitju hrane pretvori v retinol. Prav tako gre za antioksidant, pridobljen iz pisanega sadja in zelenjave (korenje, sladki krompir, buča, melona, špinača, zelje). Beta-karoten je najbolj pogost in učinkovit karotenoid. Vitamin A pomaga ščititi površino očesa (roženice). Prispeva k preprečevanju vnetij, okužb in suhosti očesne površine. Retinol je bistvena molekula za nastanek vidnih pigmentov rodopsina in jodopsina. Prvi je odgovoren za nočni vid, drugi za barvni vid pri višji intenziteti svetlobe. Ima tudi vlogo pri zmanjševanju tveganja za napredovalo starostno degeneracijo makule. Kot podpora zdravju oči ga tako najdemo v nekaterih prehranskih dopolnilih ter kapljicah in mazilih za oči. V razvitem svetu pomanjkanja vitamina A skoraj ne beležimo. V večini primerov ga je najbolje pridobiti iz zdrave in uravnotežene prehrane. Tako npr. kozarec korenčkovega soka, solata iz ohrovta ali bučni mousse že lahko zadostijo dnevnim potrebam po vitaminu A, medtem ko npr. s porcijo 125 g jeter zgornjo mejo celo presežemo. V nekaterih revnejših predelih sveta se proti slepoti, povzročeni zaradi pomanjkanja vitamina A, bojujejo z vzgojo sladkega krompirja. Predoziranja vitamina A s hrano so redka, večje tveganje predstavlja pogosto/redno uživanje denimo jeter, neustrezna uporaba zdravil na osnovi derivatov vitamina A ali prehranskih dopolnil. Vitamin A ima še vrsto drugih pozitivnih učinkov na zdravje; v dermatologiji, za zdrav reproduktivni sistem, uravnava presnovo kosti, železa. V kozmetičnih pripravkih ga najdemo kot retinil palmitat, ki se v koži presnovi v retinojsko kislino, kar izkoriščamo v prid obvladovanju aken ter staranju kože.
Za uspešno absorpcijo, transport in presnovo vitamina A je odgovoren cink. Njegova antioksidativna vloga je prav tako pomembna, zato ostaja v naboru najpomembnejših hranil za zdravje očesa. Živalski vir so lahko ostrigarji, govedina, rastlinski vir pa stročnice in oreščki. Dnevni priporočen vnos je okoli 10 mg, v prehranskih dopolnilih za oči najdemo tudi višje odmerke. Tudi vitamin E je odličen antioksidant, vselej zastopan v zdravi prehrani, kot so rastlinska olja, oreščki. Pa vitamin C, ki prav tako uspešno zavira starostne napredujoče degenerativne procese na očesni mrežnici, ter katarakto. Natančneje ščiti maščobne kisline fotoreceptorjev na mrežnici pred oksidacijo. Dovolj ga je v citrusih, jagodah, kiviju, papriki.
Vitamin D s svojim protivnetnim učinkom pomembno zmanjša tveganje za pojav starostne degeneracije makule.
Omega 3 -maščobne kisline prispevajo h kakovostnemu solznemu filmu ter preprečujejo sindrom suhih oči, novejše študije ne dokazujejo pomembnega zmanjšanja tveganja za razvoj ARMD.
Resveratrol je še eden v vrsti antioksidantov, spada med flavonoide. Je rastlinski produkt za lastno zaščito pred patogenimi; glive, bakterije, plesni. Prisotnost resveratrola v celicah očesnih tkiv močno zmanjša radikalsko dejavnost.
Mokra oblika armd; je strah pred injekcijami odveč?
Pri mokri degeneraciji mrežnice, le-ta proizvaja t.im. VEGF (vaskularni endotelijski rastni faktor), ki spodbuja hiter razvoj novih atipičnih žil pod mrežnico. Te žile običajno prepuščajo tekočino ali kri v okolico pod mrežnico. Najbolj je prizadeta rumena pega v središču vida. Mesto se tudi brazgotini, krvavitve pa se lahko širijo v očesno steklovino. Zdravljenje mokre oblike tako poteka z uporabo bioloških zdravil v obliki injekcij, ki zavirajo omenjeni rastni faktor. Postopek aplikacije zdravila je večinoma neboleč z uporabo ustreznega lokalnega anestetika. Intervali med injiciranji so različno dolgi, glede na uspešnost zdravljenja. Postopek se ponavlja toliko časa, kot je potrebno. Večinoma z zdravljenjem dosežemo, da bolezen ne napreduje.
