Zaprtje je pogosta težava, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, še posebej pri kroničnih bolnikih (npr. onkoloških). Takrat se poleg oteženega odvajanja pojavijo še splošno slabo počutje, občutek napetosti in neugodja, zmanjšan apetit, bolečine v trebuhu, slabost ter v hujših primerih celo nevarnost zapore črevesja.
Vloga farmacevta je, da težavo pravočasno prepozna in presodi, ali je primerno samozdravljenje ali pa je potreben obisk zdravnika. Posebna previdnost je potrebna pri kroničnih bolnikih, nosečnicah, doječih materah in dojenčkih.
V NADALJEVANJU PREBERITE ...
Nefarmakološki ukrepi – prvi korak
Zaprtje najprej obravnavamo z nefarmakološkimi ukrepi:
- redni in uravnoteženi obroki,
- zadostna hidracija,
- prehrana, bogata z vlakninami (z uvajanjem postopoma),
- več gibanja (tudi spodbujanje trebušnih mišic pri manj pokretnih bolnikih),
- načrtovano in redno obiskovanje toaletnih prostorov za vzpostavitev ritma odvajanja.
Pri svetovanju si pomagamo s ključnimi vprašanji:
- Kaj je za posameznika običajen način odvajanja (pogostost, količina, konsistenca, barva)?
- Katera zdravila že jemlje?
- Kakšne so njegove prehranske navade?
- Kakšne so njegove gibalne sposobnosti in življenjski slog?
Kdaj k zdravniku?
Ob naslednjih simptomih je potreben takojšen posvet z zdravnikom:
- kri v blatu (sveža ali črno-katranasto blato),
- nenadna izguba telesne mase,
- nenadno nastalo zaprtje,
- bruhanje in slabost,
- močni trebušni krči,
- povišana telesna temperatura,
- izmenjevanje zaprtja in driske,
- krvava driska,
- napihnjen in boleč trebuh.
Farmakološko zdravljenje
Na voljo so različne skupine odvajal:
- volumska odvajala,
- osmotska odvajala,
- kontaktna (stimulativna) odvajala,
- klizme.
Pacienta je treba poučiti o pravilni uporabi in možnih posledicah dolgotrajne ali nepravilne rabe. Posebno pozornost namenimo kontaktnim odvajalom, saj lahko njihova zloraba vodi v elektrolitsko neravnovesje in zmanjšano peristaltiko. Previdnost je potrebna tudi pri sočasnem jemanju nekaterih zdravil za srce ter pri nosečnicah in doječih materah.
Uporabo »grenke soli« odsvetujemo osebam z zmanjšanim delovanjem ledvic, vnetnimi črevesnimi boleznimi ali motnjami elektrolitskega ravnotežja.
Pri volumskih odvajalih (npr. rastlinska semena, indijski trpotec, otrobi) je nujen povečan vnos tekočine.
POMEMBNO: volumska odvajala niso primerna za preprečevanje zaprtja zaradi opioidov. V teh primerih se praviloma uporabljajo kontaktna odvajala, ki jih bolnik jemlje redno (običajno 1–2 tableti zvečer), da se zagotovi mehko, formirano blato vsak dan ali vsak drugi dan. Pri onkoloških bolnikih jih lahko kombiniramo z osmotskimi odvajali, ob tem pa moramo zagotoviti zadostno hidracijo (vsaj 1 liter tekočine dnevno, če ni kontraindikacij).
Kot dopolnilo peroralnim oblikam se lahko občasno uporabijo tudi svečke ali klistir.
Zaprtje pri otrocih
Zaprtje je pogosto tudi pri otrocih, kjer so funkcionalni vzroki veliko pogostejši kot organski. Najpogostejši so:
- premalo vlaknin in tekočine,
- prevelik vnos mleka,
- zadrževanje blata.
Pri dojenih otrocih dojenja ne prekinjamo, mati naj se posvetuje z zdravnikom. Pri dojenčkih na mlečnih formulah izberemo ustrezno formulo, ki pomaga pri urejanju prebave.
Ob pojavu zaprtja ukrepajmo pravočasno in predvsem pravilno, saj lahko z ustreznim svetovanjem in prilagoditvami življenjskega sloga težavo uspešno obvladamo.
