Ščitnica je majhna metuljasta žleza na vratu, ki se običajno ne vidi ali tipa. V krvni obtok sprošča hormon tiroksin, ta pa prenaša informacije in signale do vseh celic našega telesa. Tako vpliva hormon ščitnice na delovanje srca, ožilja, mišic, kosti, kože, skratka skoraj na vse organske sisteme in presnovne procese.
V nadaljevanu preberite:
Kakšne težave povzroča ščitnica?
Ščitnica lahko deluje preveč, premalo ali se poveča, v vsakem primeru pa lahko povzroči v telesu kar nekaj težav. Če je ščitnica premalo aktivna, pride do nezadostne preskrbe telesa s ščitničnimi hormoni in takšno stanje imenujemo HIPOTIROZA., če je ščitnica preveč aktivna in izloča preveč ščitničnih hormonov v krvni obtok, govorimo o HIPERTIROZA, če pa je ščitnica samo povečana, deluje pa normalno, govorimo o GOLŠI.
Pa poglejmo nekaj osnovnih značilnosti vsake od naštetih motenj.
Hipotirozo ima 5% Slovencev, največ ženske in starejši ljudje. Najpogosteje je vzrok hipotiroze imunska reakcija na lastne beljakovine v žlezi ščitnici, stanje po operaciji ščitnice, stanje po zdravljenju z radioaktivnim jodom, po prekomernem vnosu joda (npr. zdravilo amiodaron) ali druge motnje.
Bolniki s hipotirozo so utrujeni, zaspani, brezvoljni, slabše fizično in psihično zmogljivi, depresivni, pogosto so hripavi, imajo suho kožo in lase, zmanjšano potenje, zmanjšan apetit, zaprtje, povečano telesno težo, bolečine v sklepih, mravljinčenje in slabo prenašanje mraza, nekateri bolniki imajo tudi povišan holesterol, težave z dihanjem in so naglušni. Z ustreznim zdravljenjem se hipotiroza popravi.
Pri hipertirozi ščitnica deluje premočno in sprošča v kri prevelike koncentracije ščitničnih hormonov. Najpogosteje se pojavlja pri ženskah med dvajsetim in petdesetim letom starosti. Značilna je pospešenost številnih metabolnih procesov, ki vodijo v utrujenost, nespečnost, motnje koncentracije, slabšo telesno zmogljivost, mnogi občutijo povečan utrip srca, se tresejo, slabše prenašajo vročino, se prekomerno potijo, hujšajo ob normalnem ali povečanem apetitu, pri srčnih bolnikih se lahko poslabša srčno popuščanje ali tudi drugi znaki srčne funkcije. Lahko se pojavijo spremembe na očeh, ki so izbuljene, pordele, občutlive na svetlobo, se solzijo, veke pa otečejo.
Golšo pogosto sami opazimo ali jo kot oteklino otipamo spredaj na vratu. Eden od vzrokov za njen nastanek je genetska predispozicija, predvsem pa premajhen vnos joda in dejavniki okolja (kajenje, nitrati, zdravila). Difuzna golša je povečana enakomerno, nodozna pa vsebuje enega ali več vozličkov in jo ima veliko ljudi.Pri nekaterih je lahko ščitnica povečana zaradi pojava avtonomnega tkiva. Povečana ščitnica lahko pritiska na sapnik in otežuje dihanje, moten je lahko tudi odtok krvi iz ven na vratu in te nabreknejo. Tedaj je potrebno obiskati zdravnika..
Kaj potrebuje ščitnica za svoje delovanje?
Jod je tisti, ki je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov in za vzdrževanje normalne velikosti žleze.
Odrasli potrebujemo 150 mcg joda na dan, nosečnice on doječe matere pa po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije po 200 mcg joda na dan.
Kje najdemo jod?
V naravi je največ joda v morju, zraku in rastlinah ob morju ter v morskih živalih in rastlinah. Hrana z največjo vsebnostjo joda so ribe (sardele, skuše, losos, polenovka), raki, školjke in nekatere morske alge, kar vse skušajmo uživati vsaj enkrat na teden. Jod pa je tudi v zelenjavi (ohrovt, zelje, špinača), sadju (hruška, jabolka) in polnovrednih žitaricah. Pri pripravi hrane svetujemo uporabo jodirane soli ali polnovredne morske soli in poudarjamo še, da se vsebnost joda pomembno zmanjšuje pri pripravi hrane (s peko se vsebnost joda zmanjša za 23%, s kuhanjem pa za 58%). Ker je dnevni vnos joda le z živili premajhen, smo v Sloveniji leta 1999 uvedli jodno profilakso v obliki jodirane kuhinjske soli. Na 1 kg soli proizvajalci dodajo 25 mg kalijevega jodida in rezultati najnovejših epidemioloških raziskav v Sloveniji kažejo, da je preskrba z jodom ustrezna.
Zdravljenje motenega delovanja ščitnice
Prešibko delovanje ščitnice zdravimo z dodajanjem ščitničnih hormonov, premočno pa zaviramo z dodajanjem zdravil, radioaktivnimi izotopi ali z operacijo. Pri bolniku z golšo se tirolog odloča med opazovanjem golše, zdravljenjem z operacijo, zdravljenjem z radioaktivnim jodom in zdravljenjem s ščitničnimi hormoni ali jodom.
Interakcije zdravil za zdravljenje ščitnice
Pri jemanju zdravil za zdravljenje ščitničnega obolenja upoštevajte navodila zdravnika in farmacevta, saj je še posebej pri starejših bolnikih, ki jemljejo več zdravil hkrati, velika verjetnost za interakcije med njimi. Zdravila za ščitnična obolenja lahko spremenijo metabolizem, izločanje ali farmakodinamske učinke drugih zdravil, po drugi strani pa lahko druga zdravila vplivajo na vsrkanje in razporeditev zdravila za ščitnico.
Ker je možnih več interakcij, svetujemo, da zdravila za zdravljenje obolele ščitnice jemljete samostojno, le z vodo in na tešče oz. tako, kot vam je svetoval vaš zdravnik ali farmacevt.
