Vitamini (ali mikrohranila kot jih tudi poimenujemo) so organske spojine, različnih kemijskih struktur, ki jih naše telo potrebuje dnevno. Te količine so sicer majhne in se izražajo v miligramih (mg) ali celo mikrogramih (mcg).
Že samo ime pove, da so res nujni za življenje (vita-življenje, amin-prisotnost dušika, ki so jo ugotovili pri prvih odkritih vitaminih).
Nahajajo se v hrani, lahko pa jih v telo vnesemo tudi v obliki vitaminskih dodatkov. Človeški organizem namreč sam ni sposoben sintetizirati vitaminov, zmore le pretvorbo nekaterih njihovih predstopenj v aktivno obliko (npr. tvorba vitamina A iz betakarotena, ki se nahaja v korenčku).
V nadaljevanju preberite:
- Vloga vitaminov;
- Delitev vitaminov;
- Kako izbrati vitaminski dodatek?
- Nasvet lekarniškega farmacevta.
Vloga vitaminov
Vitamini v telesu omogočajo potek številnih biokemičnih reakcij, sodelujejo pri tvorbi kolagena, kostne mase, v procesih koagulacije krvi, so nujni za dober vid in ustrezen imunski odgovor telesa. Nimajo pa kalorične vrednosti, niti ne dajejo energijo, le omogočajo njeno sproščanje iz drugih snovi (npr. ogljikovih hidratov, maščob, ...).
Če telesu primanjkuje določenih vitaminov, se to kaže v motnjah presnove, ki lahko privede do hujših obolenj (rahitis, skorbut). Stanje delnega pomanjkanja posameznega vitamina imenujemo hipovitaminoza (hujša oblika je avitaminoza, ko pride do popolnega pomanjkanja vitamina). Lahko je posledica enoličnega prehranjevanja brez svežega sadja in zelenjave, ali nezadostnega vsrkavanja iz črevesja v kri, ali posledica nekaterih obolenj. Hipervitaminoza je stanje, ko je v telesu nekega vitamina preveč – to se sicer zgodi redko, je pa možno predvsem takrat, ko se hkrati uživa več vitaminskih dodatkov.
Po mednarodnih standardih se akutnemu pomanjkanju posameznega vitamina lahko izognemo, če dnevno zaužijemo RDA vrednost posameznega vitamina. RDA vrednost ustreza priporočenemu dnevnemu odmerku vitamina in je različna glede na dnevne potrebe posameznika. Dnevne potrebe po posameznih vitaminih se razlikujejo glede na starost posameznika, spol, stanje (nosečnost), mogoča obolenja. UL vrednost za posamezni vitamin predstavlja največjo dnevno raven vnosa v telo, ki še ne povzroča toksičnih učinkov. Primer vitamina C: RDA za moške je 90mg, za ženske 75mg (kadilci 35mg več), UL je 2000mg.
Delitev vitaminov
Glede na topnost, vitamine delimo na maščobotopne (D, E, K, A) in vodotopne (B, C,...). Maščobotopni vitamini se dobro vsrkavajo iz hrane in se v telesnih maščobah skladiščijo, zato je možen pojav hipervitaminoze. Njihov učinek zaznamo kasneje, vendar je dolgotrajnejši. Delovanje vodotopnih vitaminov je hitrejše, vendar njihov učinek hitreje izzveni, saj se izločajo z urinom. Za telo je zelo pomemben njihov vsakodnevni vnos v telo.
Kako izbrati vitaminski dodatek?
Na trgu je veliko različnih vitaminskih dodatkov, zato je prav, da se pred nakupom posvetujete oz. skušate dobiti odgovore na naslednja vprašanja:
- Ali želim vitaminski dodatek , ki je zdravilo (brez recepta), ali prehransko dopolnilo?
- Ali potrebujem kombinacijo vitaminov ali zadošča le eden?
- Kakšna oblika (tablete, kapsule, tekočina, šumenke) mi ustreza? S sladkorjem ali brez?
- Kolikšna je vsebnost posameznih vitaminov (RDA, UL) vrednosti?
- Je vitaminski dodatek primeren za mojo starost, spol, stanje? Ga lahko uživam v kombinaciji z drugimi zdravili?
- Ali ima dodana barvila, konservanse, korigense okusa?
- Kakšen je izgled ovojnine? Ali je na prodajnem mestu nadzor nad pogoji hranjenja (redna kontrola zračne vlage, temperature), ki izdelku zagotavlja ustrezno kakovost?
Dober multivitaminski dodatek naj bi vseboval 10-12 vitaminov (A, B skupino, C, D, E in občasno K). Lahko se mu doda še minerale in elemente v sledovih (kalcij, magnezij, fosfor, železo, cink, mangan). Uživa se skupaj s hrano, saj je tako absorpcija vitaminov boljša, hkrati pa se izognemo draženju želodca. Izkoristek sintetičnih in naravnih vitaminskih dodatkov je po rezultatih znanstvenih študij približno enak, le da so naravni običajno precej dražji.
Nasvet lekarniškega farmacevta
Če je vaša prehrana uravnotežena in dnevno vsebuje dovolj svežega sadja in zelenjave ter nimate povečanih potreb po kakšnem vitaminu, potem ni potrebe po dodajanju koncentriranih oblik vitaminov. Če okrevate po bolezni, ali se prehranjujete enolično, ste v stanju povečanih potreb po vitaminih, ali imate pogosto infekcije, se odločite za kakovosten vitaminski dodatek. Primeren čas za vitaminski dodatek je tudi ob prehodu letnih časov. Uživajte ga v obliki 15 ali 30 dnevne „kure“.
