Namerno izpostavljanje soncu (sončenje) predstavlja največji dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, katerega pojavnost je v izrazitem porastu. Porjavelost kože je posledica delovanja ultravijoličnih žarkov (UV) nanjo in ni znak zdravja, temveč prej pomanjkljive skrbi zanj.
Zaradi tanjšanja ozonske plasti okoli Zemlje prodira do nas več škodljivih UVA, UVB in UVC žarkov iz vesolja. Učinki UV-sevanja se tekom življenja seštevajo, kopičijo in povzročajo hitrejše staranje kože (fotostaranje) ter v najslabšem primeru nastanek kožnega raka. UVA žarki prodirajo v globlje plasti kože in posledično lahko sprožijo „alergijo na sonce“ (to ni prava alergična reakcija, ampak fotoinducirana reakcija na koži, značilna za mlajše ženske – majhni madeži, rdeče pege ali srbečica se pojavijo na dlaneh, rokah in dekolteju).
Dolgoročna nevarnost UVA žarkov so poškodbe v celicah. Koža se začne:
- hitreje starati,
- spremeni se njena pigmentacija,
- pojavijo se težave zaradi širjenja krvnih žil,
- prihaja do mutacij DNK, ki lahko vodijo do kožnega raka.
Nevarnost UVA žarkov je toliko večja, ker prehajajo tudi skozi navadno steklo za razliko od UVB žarkov. UVB žarki ob dovolj visoki količini na koži povzročijo rdečino in opeklino. Dražijo oči in omogočijo nastajanje vitamina D v koži. Za nastanek zadostne količine vitamina D je dovolj 5-10 minut dnevnega izpostavljanja soncu majhne površine kože (zadošča hrbtišče rok).
Položeno na srce:
„Izpostavljanje sončnim žarkom je poleg kajenja tisti zunanji dejavnik, ki najbolj stara kožo. Vidni znaki fotostaranja kože so hitreje nastajajoče gube, nepravilnosti v pigmentaciji, izsušenost, rdečica, premaligne spremembe.
Sončni žarki so nevarni vsak dan
Na zaščito pred soncem je potrebno misliti skozi vse leto med vsemi aktivnostmi na prostem (delo na vrtu, travniku in polju, športom, posedanjem na kavi,...). Pomladno sonce nam sicer prija, a ima ravno tako škodljiv vpliv na kožo kot sonce med poletjem. Podatek o dnevni moči sončnih žarkov razberemo iz UV indeksa, ki je sestavni del dnevnih vremenskih napovedi. UV indeks 8 ali več že predstavlja nevarnost za kožo. Ta vrednost se še poveča zaradi odboja žarkov od morja, peska, snega ter narašča z nadmorsko višino, kar poveča škodljivi vpliv na kožo.
Samozaščitni ukrepi
Lekarniški farmacevti vzpodbujamo ljudi k zaščiti pred soncem vsak dan med običajnimi dnevnimi opravili in ne le v času počitnikovanja ob morju. Upoštevati je potrebno 3 stebre zaščite pred soncem:
- izogibanje soncu v času najhujšega sevanja (10 - 17h) in upoštevanje pravila sence
- nositi primerna oblačila in pokrivala (gosto tkanje, UV zaščitna) ter kakovostna sončna očala;
- nanos izdelkov z visokim zaščitnim faktorjem na kožo (priporoča se zaščitni faktor ZF50, ki onemogoči vdor UVA žarkov v globje plasti kože). Izdelke se nanaša pogosto in v zadostni količini, saj le tako dosežejo primerno zaščito.
Kozmetični izdelki za zaščito pred soncem vsebujejo anorganske in/ali organske filtre, ki ščitijo kožo pred UVA in UVB žarki. Sodobni organski filtri nudijo visoko zaščito in omogočajo lažji nanos na kožo – so lažje mazljivi. Izdelki z večjo vsebnostjo anorganskih filtrov so težje mazljivi (na koži puščajo bele sledi), vendar manj alergeni. Primerni so za ljudi, ki imajo težave s kožo, in otroke. Pri dojenčkih do 1. leta starosti se nanosu izdelkov za zaščito pred soncem izogibamo – pomembneje je, da pri njih dosledno upoštevamo prva dva stebra zaščite.
